4718. Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah
Na podlagi 83. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) in 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K o poravnavanju v kazenskih zadevah
Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v postopku poravnavanja, ki je določen s tem pravilnikom.
Udeleženci v postopku poravnavanja so osumljeni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec), oškodovanec in poravnalec. Stranki postopka poravnavanja sta osumljenec in oškodovanec.
Postopek poravnavanja in vsebina sporazuma sta zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, za katero zakon tako določa, varstvo javnega reda, morale, varstvo osebnega in družinskega življenja osumljenca oziroma oškodovanca, koristi mladoletnega osumljenca oziroma oškodovanca ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodovala interesom pravičnosti.
Če je v postopku kot stranka udeležen mladoletnik, morajo biti v postopku poravnavanja prisotni starši ali drug zakoniti zastopnik, lahko pa je prisoten tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo ali oseba, ki si jo mladoletnik sam izbere in ji zaupa.
Poravnalec je oseba, ki je imenovana za poravnalca na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom.
Javni poziv za zbiranje prijav kandidatov za poravnalce za območje posameznega višjega sodišča objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za vložitev prijav iz javnega poziva ne sme biti krajši od petnajst dni od dneva objave poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni poziv iz prejšnjega člena se objavi na podlagi utemeljenega predloga vodje okrožnega državnega tožilstva, ki hkrati s predlogom in mnenjem Društva poravnalcev Slovenije v kazenskih zadevah ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, pošlje tudi oceno stanja glede na obstoječe število aktivnih poravnalcev ter gibanje in stanje kazenskih ovadb, ki se smejo odstopiti v poravnavanje.
Kandidat za poravnalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
da je polnoleten državljan Republike Slovenije;
-
da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
-
da je zdravstveno in osebnostno primeren;
-
da aktivno obvlada slovenski jezik, na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi italijanski oziroma madžarski jezik;
-
da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe;
-
da ima stalno prebivališče na območju višjega sodišča.
Na podlagi vloženih prijav okrožno državno tožilstvo vzpostavi abecedni seznam poravnalcev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena. Izpolnjevanje pogojev presoja in ugotavlja vodja okrožnega državnega tožilstva.
Poravnalec se črta iz seznama poravnalcev:
-
iz drugih razlogov, določenih s tem pravilnikom.
(1)
Izobraževanje kandidatov za poravnalce organizira Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in so se ga kandidati za poravnalce dolžni udeležiti, sicer so lahko črtani s seznama.
(2)
Izobraževanje v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, lahko organizira tudi Društvo poravnalcev v kazenskih zadevah. Udeležba na teh izobraževanjih ni obvezna.
III. DOLOČITEV PORAVNALCA
Skladno s Splošnim navodilom o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja, ki ga izda generalni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: Splošno navodilo), pristojni okrožni državni tožilec zaprosi vodjo okrožnega državnega tožilstva ali tožilca, ki ga vodja pooblasti, da določi poravnalca v posamezni zadevi.
(1)
Na podlagi zaprosila iz prejšnjega člena vodja okrožnega državnega tožilstva ali drug pooblaščen državni tožilec določi poravnalca s seznama poravnalcev. Postopek izbire je predpisan v Splošnem navodilu.
(2)
Udeleženci postopka poravnavanja lahko uveljavljajo izločitvene razloge za poravnalca ob smiselni uporabi 39. člena Zakona o kazenskem postopku.
IV. POSTOPEK PORAVNAVANJA
(1)
Ko je v konkretni kazenski zadevi poravnalec določen, mu pristojni državni tožilec odstopi kopijo kazenske ovadbe. Poravnalec mora voditi odstopljeno ovadbo kot poravnalski spis.