Nalaganje dokumenta...
Carinski zakon (CZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-3/1995, stran 3 DATUM OBJAVE: 10.1.1995
RS 1-3/1995
3. Carinski zakon
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi carinskega zakona
Razglašam carinski zakon, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1994.
012-01/94-170
Ljubljana, dne 28. decembra 1994.
CARINSKI ZAKON
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. p o g l a v j e
Splošne določbe in definicije
1. člen
(vsebina zakona)
Carinski zakon ureja pravice in obveznosti udeležencev v carinskem postopku ter pooblastila carinskih organov v zvezi s prometom blaga med carinskim območjem Republike Slovenije in tujimi carinskimi območji.
2. člen
(carinsko območje)
(1)
Carinsko območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje) obsega ozemlje Slovenije, teritorialno morje Slovenije in zračni prostor nad ozemljem in teritorialnim morjem Slovenije. Carinsko območje je omejeno s carinsko črto, ki je identična z mejno črto, kakor je ta definirana v zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 1/91-I).
(2)
Carinski zakon se izvaja enotno na celotnem carinskem območju, če ni s tem zakonom, posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
3. člen
(definicije)
Za uporabo tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1.
izraz "carinski organ" pomeni carinarnico ali njeno organizacijsko enoto, ki je v skladu z zakonom o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93) pristojna za vodenje carinskega postopka in postopka za ugotavljanje odgovornosti in kaznovanje za carinske prekrške na prvi stopnji;
2.
izraz "carinski dolg" pomeni obveznost osebe iz 5. točke tega člena, da plača v skladu z zakonom obračunan znesek uvoznih dajatev (carinski dolg ob uvozu) oziroma izvoznih dajatev (carinski dolg pri izvozu);
3.
izraz "uvozne dajatve" pomeni:
-
carino in druge dajatve z enakim učinkom, ki se plačujejo ob uvozu,
-
posebne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil v skladu s posebnim zakonom;
4.
izraz "izvozne dajatve" pomeni:
-
carino in druge dajatve z enakim učinkom, ki se plačujejo ob izvozu,
-
posebne dajatve, ki se plačujejo pri izvozu kmetijskih proizvodov in živil v skladu s posebnim zakonom;
5.
izraz "carinski dolžnik" pomeni osebo, ki je odgovorna za plačilo carinskega dolga;
6.
izraz "carinski nadzor" pomeni ukrepe carinskih organov, s katerimi se preprečuje neupravičeno ravnanje s carinskim blagom in zavaruje njegova istovetnost, dokler ni blago sproščeno v prost promet kakor tudi zagotavlja spoštovanje drugih predpisov v zvezi s carinskim blagom;
7.
izraz "carinska kontrola" pomeni izvajanje specifičnih ukrepov, kot npr. pregled in preiskava blaga, prevoznih in prenosnih sredstev, preverjanje obstoja, verodostojnosti in točnosti dokumentov, preverjanje obstoja, verodostojnosti in točnosti poslovnih knjig in drugih evidenc, pregled prtljage in stvari, ki jih potniki nosijo s seboj in izvajanje uradnih preiskav z namenom, da se zagotovi pravilna uporaba carinskih predpisov in drugih določb glede blaga, ki je predmet carinskega nadzora;
8.
izraz "carinsko dovoljena uporaba oziroma raba blaga" pomeni:
(a)
predložitev blaga v carinski postopek,
(b)
vnos blaga v prosto carinsko cono,
(c)
ponoven izvoz blaga iz carinskega območja,
(d)
uničenje blaga pod carinskim nadzorom,
(e)
prepustitev blaga carinskim organom v prosto razpolaganje;
9.
izraz "carinski postopek" pomeni:
(a)
sprostitev blaga v prost promet,
(b)
carinsko skladiščenje,
(c)
uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz,
(d)
predelava pod carinskim nadzorom,
(e)
začasni uvoz,
(f)
začasni izvoz na oplemenitenje,
(g)
carinski postopek za izvoz blaga,
(h) tranzitni postopek;
10.
izraz "carinska deklaracija" pomeni vlogo, s katero oseba v predpisani obliki in na predpisan način zahteva izvedbo določenega carinskega postopka;
11.
izraz "carinski deklarant" pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo v svojem imenu ali v imenu druge osebe pri carinskem organu, na podlagi katere se izvede carinski postopek;
12.
izraz "predložitev blaga" pomeni obvestilo carinskemu organu, ki se opravi na predpisan način, da je blago prispelo k carinskemu organu oziroma na kraj, ki ga je carinski organ določil;
13.
izraz "prepustitev blaga" pomeni dejanje, s katerim carinski organ dovoli uporabo blaga v zahtevanem carinskem postopku;
14.
izraz "upravičenec" pomeni osebo, ki ji je priznana katera od ugodnosti v skladu s tem zakonom;
15.
izraz "carinski zavezanec" pomeni osebo v imenu katere je bila carinska deklaracija vložena ali osebo na katero so bile prenešene pravice in obveznosti prve osebe v zvezi z določenim carinskim postopkom;
16.
izraz "proizvodne operacije" pomeni:
(a)
obdelavo blaga, vključno z montažo, sestavljanjem in pritrjevanjem blaga na drugo blago,
(b)
predelavo blaga,
(c)
popravilo blaga, vključno z montažo, obnavljanjem in usposabljanjem blaga,
(d)
uporabo določenega blaga, ki ni vdelano v pridobljene proizvode, vendar omogoča proizvodnjo tega blaga in se popolnoma ali delno porabi v tem proizvodnem procesu;
17.
izraz "pridobljeni proizvodi" pomeni vse proizvode, ki so rezultat proizvodnih operacij iz prejšnje točke;
18.
izraz "enakovredno blago" pomeni domače proizvode, ki se uporabijo namesto uvoženih za proizvodnjo pridobljenih proizvodov;
19.
izraz "normativ" pomeni količino ali odstotek pridobljenega proizvoda, ki se proizvede iz določene količine uvoženega blaga.
4. člen
(carinsko blago)
(1)
Carinsko blago v smislu tega zakona so:
-
vse stvari, ki se uvažajo na carinsko območje in niso bile sproščene v prost promet,
-
vse stvari, za katere se vloži carinska deklaracija za izvoz iz carinskega območja. Vse ostalo blago je domače blago.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se za carinsko blago ne štejejo:
1.
javne listine,
2.
pisemske pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga in druge poštne pošiljke, ki vsebujejo knjige,
3.
trgovska korespondenca, poslovne knjige, blagovna, pravna in finančna dokumentacija,
4.
efektivni denar, čeki, menice, delnice in drugi vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo.
5. člen
(uporaba mednarodnih pogodb)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo pri plačevanju carine za uvoženo blago ali vodenje carinskih postopkov, če je plačevanje carine ali vodenje carinskih postopkov blaga drugače urejeno z mednarodno pogodbo, ki jo je Slovenija uveljavila v skladu z zakonom.
6. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
(1)
Če s tem zakonom ni drugače določeno, vodi carinski organ carinski postopek v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2)
Če carinski organ v carinskem postopku v celoti ugodi zahtevku, se odločba lahko izda v obliki uradnega zaznamka na vlogi.
(3)
Zoper odločbo, ki jo izda carinski organ v upravnem postopku, je mogoča pritožba na Carinsko upravo Republike Slovenije.
2. p o g l a v j e
Informacije o carinskih predpisih
7. člen
(potrdilo o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife)
(1)
Carinska uprava Republike Slovenije izdaja potrdila o uvrstitvi blaga v carinsko tarifo na podlagi pisne zahteve.
(2)
Potrdilo iz prejšnjega odstavka je zavezujoče za carinske organe samo glede razvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife v carinskem postopku, ki ga vodijo z imetnikom potrdila. Potrdilo je zavezujoče le za blago, za katero se carinski postopek začne po dnevu izdaje potrdila o uvrstitvi blaga v carinsko tarifo.
(3)
Imetnik potrdila mora dokazati, da blago, ki ga deklarira v vseh elementih ustreza blagu, ki je opisano v potrdilu.
(4)
Potrdilo iz prvega odstavka je veljavno eno leto od dneva izdaje, razen če je ugotovljeno, da je potrdilo nično, ker temelji na netočni ali nepopolni informaciji vložnika zahtevka za izdajo potrdila.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek potrdilo preneha veljati, ko:
(a) zaradi spremembe predpisov potrdilo ni več v skladu z veljavno zakonodajo,
(b) potrdilo ni več v skladu z uradnimi tolmačenji carinske nomenklature zaradi njene spremembe ali spremembe mednarodnih predpisov, na katerih temelji carinska nomenklatura. V tem primeru potrdilo preneha veljati naslednji dan po uradni objavi spremembe,
(c) je imetnik potrdila obveščen o preklicu, spremembi ali umiku potrdila.
(6)
Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se lahko uporablja le za določitev višine uvoznih ali izvoznih dajatev ter določitev višine izvoznih spodbud ali drugih povračil, povezanih z vodenjem kmetijske politike.
(7)
Minister, pristojen za finance predpiše način izdaje in prenehanja veljavnosti potrdil iz prvega odstavka tega člena, pogoje in način njihove uporabe ter nadomestila za izdajanje potrdil iz prvega odstavka tega člena.
3. p o g l a v j e
Druge splošne določbe
8. člen
(dolžnost predložitve dokumentov)
(1)
Za izvajanje carinskih predpisov je vsaka oseba, ki je posredno ali neposredno vključena v posle v zvezi z blagom, dolžna carinskim organom na njihovo zahtevo predložiti vse potrebne dokumente in pojasnila, ne glede na obliko njihovega zapisa, ter zagotoviti carinskim organom potrebno pomoč.
(2)
Kdor zahteva, da carinski organ odloči o zadevi, ki zadeva izvajanje carinskih predpisov, mora carinskemu organu predložiti vse potrebne dokumente in druge podatke, ki jih carinski organ potrebuje za odločitev.
9. člen
(hramba dokumentov, potrebnih v carinskem postopku)
Osebe so dolžne dokumente iz prejšnjega člena hraniti zaradi izvajanja carinske kontrole tri leta od dneva, ko:
(a)
je bila sprejeta deklaracija za sprostitev blaga v prost promet oziroma deklaracija za izvoz blaga, vendar le, če ne gre za primere opredeljene v alinei (b) tega člena,
(b)
je pretekel rok carinskega nadzora (67. člen) v primeru uvoza blaga, ki je bilo ob sprostitvi v prost promet oproščeno plačila carine oziroma mu je bila carinska stopnja znižana zaradi namena za katerega se je uvozilo,
(c)
je bil kateri drug carinski postopek v zvezi blagom zaključen,
(d)
je bilo blago, vnešeno v prosto carinsko cono ali iznešeno iz nje.
II. DEL
PODLAGE ZA DOLOČITEV VIŠINE UVOZNIH OZIROMA IZVOZNIH DAJATEV TER DRUGIH UKREPOV TRGOVINSKE POLITIKE
1. p o g l a v j e
Carinske stopnje in razvrstitev blaga v carinsko tarifo
10. člen
(carinska tarifa)
(1)
Carina se plačuje v primerih, ki so predvideni s tem zakonom po stopnjah, ki so določene v carinski tarifi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)
Carinsko tarifo določa poseben zakon.
11. člen
(plačilo drugih uvoznih in izvoznih dajatev)
(1)
Druge uvozne dajatve, ki jih določajo posebni predpisi, se plačujejo v skladu s predpisi, ki veljajo za plačevanje carine, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(2)
Izvozne dajatve se plačujejo v skladu s predpisi, ki določajo te dajatve. Če ti predpisi nimajo določb o plačevanju dajatev, se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za plačevanje carine.
2. p o g l a v j e
Poreklo blaga
12. člen
(osnovno pravilo o poreklu blaga)
(1)
Kadar je plačilo uvoznih dajatev ali določitev carinske stopnje odvisno od porekla blaga, ki je zavezano plačilu uvoznih dajatev, se poreklo blaga ugotavlja v skladu s tem zakonom, če ni z drugim predpisom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
(2)
Kot blago s poreklom iz določene države se šteje:
1.
v tej državi v celoti pridobljeno ali proizvedeno blago ali
2.
v tej državi zadosti predelano blago.
(3)
Šteje se, da je blago zadosti predelano v določeni državi, če je bila tam izvršena zadnja bistvena ekonomsko upravičena predelava oziroma obdelava, pri čemer predelava ali obdelava pomeni pridobitev novega blaga oziroma njegovega bistvenega elementa.
(4)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi kriterije za ugotavljanje in način dokazovanja porekla blaga.
13. člen
(v celoti pridobljeni proizvodi)
Šteje se, da so naslednji proizvodi v celoti pridobljeni ali proizvedeni v določeni državi:
(a)
mineralni proizvodi, pridobljeni v tej državi,
(b)
rastlinski proizvodi, ki so v tej državi nabrani,
(c)
žive živali, skotene in vzrejene v tej državi,
(d)
proizvodi, pridobljeni iz živih živali, vzrejenih v tej državi,
(e)
proizvodi, pridobljeni z lovom in ribolovom v tej državi,
(f)
proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, pridobljeni iz morja izven teritorialnih voda te države z ladjami, ki so registrirane v tej državi in plujejo pod zastavo te države,
(g)
blago, pridobljeno ali proizvedeno na ladjah - tovarnah iz proizvodov, omenjenih v točki (f), če je takšna ladja registrirana v tej državi in pluje pod njeno zastavo,
(h)
proizvodi pridobljeni iz oziroma izpod morskega dna izven teritorialnih voda te države, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna,
(i)
odpadki in ostanki proizvodov, ki izvirajo iz proizvodnih operacij in rabljeni proizvodi, če se zbirajo v tej državi izključno zaradi reciklaže surovin,
(j)
blago, ki je proizvedeno izključno iz blaga, omenjenega v točkah (a) do (i) ali iz njihovih proizvodov.
14. člen
(zadosti predelano blago)
(1)
Blago, katerega proizvodnja zajema več držav, se šteje, da je po poreklu iz tiste države, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena ekonomsko upravičena obdelava ali predelava, katere rezultat je bil pridobitev novega proizvoda oziroma, ki predstavlja pomemben postopek v proizvodnji določenega proizvoda.
(2)
Kot zadnja bistvena ekonomsko upravičena obdelava ali predelava iz prejšnjega odstavka se ne more šteti:
(a)
pakiranje ali prepakiranje blaga, ne glede na to, kje je bila izdelana embalaža,
(b)
razdeljevanje večjih količin na manjše ali združevanje manjših količin v večje,
(c)
sortiranje, klasiranje, izpranje ali razdeljevanje blaga z rezanjem ali ustekleničenjem,
(d)
etiketiranje in zaznamovanje blaga,
(e)
konzerviranje blaga za transport oziroma skladiščenje,
(f)
zlaganje blaga v skupine,
(g)
zakol uvožene žive živine pred potekom treh mesecev od dneva uvoza.
3. p o g l a v j e
Carinska vrednost
15. člen
(namen določanja carinske vrednosti)
Carinska vrednost blaga predstavlja osnovo za uporabo carinske tarife in, če tako določajo drugi ukrepi trgovinske politike, tudi za njihovo izvajanje.
16. člen
(definicija in osnovno pravilo za ugotavljanje carinske vrednosti)
(1)
Carinska vrednost uvoženega blaga je dogovorjena cena (transakcijska vrednost), to je dejansko plačana cena ali cena, ki jo je treba plačati za blago, kupljeno zaradi uvoza v Slovenijo, če ustreza pogojem, navedenim v naslednjem odstavku.
(2)
S ceno, ki pomeni carinsko vrednost je mišljeno:
1.
da so vključeni vsi stroški in drugi izdatki (20. člen) v zvezi s prodajo in dobavo blaga do tam, kjer prihaja blago na carinsko območje,
2.
da so izključeni vsi stroški, davščine in takse, ki se zaračunavajo na carinskem območju,
3.
da ni omejitev za kupce glede razpolaganja ali uporabe blaga, razen omejitev, ki so določene s slovenskimi predpisi, omejitev, ki se nanašajo na prepoved nadaljnje prodaje v tretje države ali omejitev, ki bistveno ne vplivajo na vrednost blaga,
4.
da v pogodbi o nakupu in prodaji ni pogojev ali obveznosti, katerih vrednost se ne more ugotoviti glede na vrednost blaga, ki se carini,
5.
da prodajalec ne bo neposredno ali posredno prejel nobenega dela prihodka od kupčeve nadaljnje prodaje ali kakšnega drugačnega kupčevega razpolaganja ali od kupčeve uporabe blaga, razen v primerih iz 20. člena tega zakona,
6.
da kupec in prodajalec nista vzajemno povezana oziroma, če sta povezana, da na dogovorjeno ceno ni vplivalo trgovinsko, finančno ali kako drugo razmerje med kupcem in prodajalcem.
(3)
Carinska vrednost za blago, ki se izvaža, je vrednost blaga, dobavljenega na slovenski meji.
17. člen
(uporaba pravil o enakem in o podobnem blagu)
(1)
Če carinske vrednosti za uvoženo blago, ni mogoče ugotoviti na podlagi prvega odstavka 16. člena tega zakona, se vzame za carinsko vrednost dogovorjena cena za blago enake kvalitete in enakih lastnosti, kupljeno za uvoz v Slovenijo in uvoženo v istem ali v približno istem času kot blago, ki se carini.
(2)
Če carinske vrednosti za uvoženo blago ni mogoče ugotoviti na podlagi prvega odstavka 16. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena, se vzame za carinsko vrednost dogovorjena cena za podobno blago, kupljeno za uvoz v Slovenijo in uvoženo v istem ali v približno istem času kot blago, ki se carini.
(3)
Za ugotovitev carinske vrednosti na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabi dogovorjena cena za enako ali podobno blago, prodano v enaki obliki nakupa in prodaje (prodaja na drobno ali na debelo) in v približno enaki količini, kot blago, ki se carini. Če ni takšnih prodaj, se uporabi dogovorjena cena za enako ali podobno blago, prodano v drugačni obliki nakupa in prodaje ali v drugačnih količinah.
(4)
Če je več dogovorjenih cen za enako oziroma podobno blago, se uporabi za ugotovitev carinske vrednosti za uvoženo blago najnižja dogovorjena cena.
18. člen
(druga pomožna pravila za ugotavljanje carinske vrednosti)
(1)
Če carinske vrednosti za uvoženo blago ni mogoče ugotoviti na podlagi 16. in 17. člena tega zakona, je treba ravnati takole:
1.
če se uvoženo blago oziroma enako ali podobno uvoženo blago prodaja v Sloveniji v enakem stanju, kot je bilo uvoženo, se carinska vrednost za uvoženo blago ugotovi na podlagi cene za mersko enoto, po kateri se uvoženo blago oziroma enako ali podobno uvoženo blago prodaja v takem stanju osebam, ki niso vzajemno povezane z osebami, od katerih kupujejo to blago, v največji skupni količini v istem ali približno istem času, ko se uvaža blago, ki se carini, pod pogojem, da se ta cena zmanjša za znesek:
-
običajnih provizij, stroškov prometa in drugega dobička v zvezi s prodajo enakega ali podobnega blaga, uvoženega v Slovenijo,
-
carine in uvoznih davščin ter drugih davščin in taks, ki se zaračunavajo pri prodaji blaga v Sloveniji.
Če se uvoženo blago oziroma enako ali podobno blago ne prodaja v Sloveniji v enakem stanju kot je bilo uvoženo in če to zahteva carinski zavezanec, se carinska vrednost za uvoženo blago ugotovi na podlagi cen za mersko enoto, po kateri se uvozno blago po oplemenitenju prodaja v največji skupni količini osebam v Sloveniji, ki niso povezane z osebami, od katerih kupujejo to blago, pogoj pa je, da se ta cena zmanjša za znesek vrednosti oplemenitenja in za stroške iz prvega odstavka te točke,
2.
če carinske vrednosti ni mogoče ugotoviti po prejšnji točki, se ugotovi na podlagi obračunane vrednosti, ki ustreza znesku:
-
vrednosti materiala in stroškov, nastalih pri proizvodnji uvoženega blaga,
-
dobička, ki ga pri uvozu v Slovenijo običajno dosežejo proizvajalci enakega ali podobnega blaga iz države izvoza, kot je blago, ki se carini, in stroškov, ki jih imajo pri takem uvozu,
-
stroškov in drugih izdatkov iz 20. člena tega zakona.
(2)
Na zahtevo carinskega zavezanca se lahko spremeni vrstni red uporabe 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
19. člen
(ugotavljanje carinske vrednosti na drugo ustrezen način in omejitve pri tem)
(1)
Če se carinska vrednost za uvoženo blago ne more ugotoviti na podlagi 16., 17. in 18. člena tega zakona, se ugotovi na drugačen ustrezen način v skladu z zakonom na podlagi podatkov, ki so na razpolago.
(2)
Carinske vrednosti iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotavljati na podlagi:
1.
prodajne cene blaga proizvedenega na carinskem območju Slovenije,
2.
postopka, po katerem je mogoče za carinsko vrednost uporabiti višjo od dveh alternativnih vrednosti,
3.
prodajne cene blaga na domačem trgu države izvoznice,
4.
stroškov proizvodnje, razen tistih, ki so kot stroški določeni v skladu s prvo alineo 2. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona,
5.
cene blaga za izvoz v druge države,
6.
najnižjih carinskih vrednosti ali
7.
poljubnih ali fiktivnih vrednosti.
20. člen
(stroški in izdatki, ki se vštevajo v carinsko vrednost)
(1)
Pri ugotavljanju carinske vrednosti v skladu s 16. členom tega zakona se v carinsko vrednost prištejejo naslednji stroški in izdatki, če le-ti še niso zajeti v dejansko plačani ali plačljivi ceni:
1.
provizije posrednikov in druge provizije, razen nakupnih provizij,
2.
stroški posebne embalaže, ki jo je mogoče obravnavati kot del blaga,
3.
stroški embalaže in sicer stroški za material in delo,
4.
naslednji stroški prevoza do mesta vnosa na carinsko območje:
(a)
stroški prevoza in zavarovalnine za uvoženo blago in
(b)
stroški skladiščenja ter stroški obdelave, ki so nastali med prevozom uvoženega blaga;
5.
sorazmerni del vrednosti surovin, reprodukcijskega materiala in delov za vdelavo, kupljenih v tujini, ki jih je kupec zagotovil brezplačno ali po znižani ceni in so bili uporabljeni pri proizvodnji uvoženega blaga;
6.
sorazmerni del vrednosti drugega blaga, ki ga je kupec zagotovil brezplačno ali po znižani ceni in je bilo uporabljeno pri proizvodnji uvoženega blaga;
7.
sorazmerni del vrednosti orodja, kalupov, matric in podobnih proizvodov, ki jih je kupec zagotovil brezplačno ali po znižani ceni in so bili uporabljeni pri proizvodnji uvoženega blaga;
8.
nadomestila in stroški v zvezi s pravicami do uporabe patentov, modelov, znakov ali tuje tovarniške ali trgovske znamke, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnim plačevanjem;
9.
del zneska, dosežen z nadaljnjo prodajo, odstopom ali uporabo uvoženega blaga, ki se neposredno ali posredno plača prodajalcu;
10.
sorazmerni del vrednosti storitev, opravljenih v tujini, ki jih kupec posebej plača in so potrebne za proizvodnjo blaga, ki se uvaža. Vrednost storitev ne obsega stroškov raziskav, opravljenih v tujini.
(2)
Ne glede na 8. točko prejšnjega odstavka se nadomestila in stroški ne vštevajo v carinsko vrednost, če se blago uvaža s pravico do reprodukcije.
21. člen
(upoštevanje doplačil, posebnih plačil ipd.)
(1)
Če se uvaža blago, za katero je dogovorjena obveznost iz 8. do 10. točke prejšnjega člena, mora carinski zavezanec to označiti v carinski deklaraciji.
(2)
Carinski zavezanec mora naknadno prijaviti pristojnemu carinskemu organu prodajo, odstop ali uporabo uvoženega blaga, iz katere izhaja obveznost doplačila določenega zneska prodajalcu, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko nastane takšna obveznost.
(3)
Na podlagi vložene prijave izda carinski organ odločbo, s katero obračuna carino in druge uvozne davščine, ki jih mora carinski zavezanec plačati.
22. člen
(vračunavanje skupnih stroškov v carinsko vrednost več vrst blaga)
(1)
Če je v posamezni pošiljki več vrst blaga, ki se carini po raznih carinskih stopnjah, se celotni stroški, ki se nanašajo na nakup blaga, ter stroški s prevozom, zavarovanjem in dostavo obračunavajo v sorazmerju z vrednostjo posamezne vrste blaga.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ na zahtevo deklaranta celotne stroške, ki se nanašajo na več vrst blaga v posamezni pošiljki, doda vrednosti tistega blaga, ki se uvršča v tarifno številko, katere carinska stopnja je najvišja.
23. člen
(upoštevanje fakturne vrednosti, valuta)
(1)
Za carinsko vrednost se vzame vrednost blaga, ki je navedena v prodajalčevi fakturi, če ta vrednost ustreza določbam tega zakona, ki se nanašajo na dogovorjeno ceno.
(2)
Carinski organ sme v carinskem postopku zahtevati od deklaranta vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje carinske vrednosti po 16. do 20. členu tega zakona.
(3)
Če je v fakturi navedena vrednost blaga izražena v tuji valuti, se valuta preračuna v domačo valuto, po tečaju, ki v skladu z zakonom, ki ureja devizno poslovanje, velja na dan nastanka obveznosti plačila carine.
(4)
Če faktura iz opravičenih vzrokov ni predložena oziroma če je carinski organ glede na okoliščine uvoza mnenja, da vrednost blaga, ki je navedena v fakturi, ne ustreza določbam tega zakona o dogovorjeni ceni, ugotovi carinsko vrednost v skladu s 16. do 19. členom tega zakona.
(5)
Na zahtevo carinskega zavezanca izda carinski organ pisno obvestilo o višini carinske vrednosti in o načinu njenega ugotavljanja.
24. člen
(finančni stroški)
Obresti za kredite in stroški za zagotovitev denarnih sredstev v tujini (finančni stroški), ki se nanašajo na plačilo uvoženega blaga, se ne vštevajo v carinsko vrednost, če je fi-nančni sporazum sestavljen pisno, pod naslednjima pogojema:
1.
če so obresti ločene od dejansko plačane cene ali cene, ki jo je treba plačati za blago, kupljeno za uvoz v Slovenijo; ali
2.
če so obresti vsebovane v ceni, kupec pa lahko dokaže, da je plačana cena ali cena, ki jo je treba plačati, približno enaka dejansko plačani ceni za istovrstno ali podobno blago, kupljeno brez finančnega sporazuma, in da je obrestna mera v okviru mer za takšne transakcije v državi, v kateri je zagotovljen kredit.
25. člen
(upoštevanje popustov, znižanj cen)
(1)
Za določitev carinske vrednosti blaga, za katerega v trenutku ugotavljanja carinske vrednosti dogovorjena cena še ni bila plačana, se kot carinska vrednost praviloma upošteva cena, ki bi morala biti plačana za izpolnitev obveznosti.
(2)
Vsa znižanja cene in kasa skonto se upoštevajo pri določitvi carinske vrednosti blaga, če so v času ugotavljanja carinske vrednosti že določeni in bodo uveljavljene v predpisanem roku po uvozu blaga.
(3)
Stroški montažnih del, ki se opravljajo v Republiki Sloveniji, se ne vštevajo v carinsko vrednost za stroje, aparate in naprave, ki se uvažajo.
26. člen
(carinska vrednost blaga, poslanega brezplačno)
(1)
Carinska vrednost za blago, ki se uvaža brez plačila protivrednosti se ugotavlja na podlagi 17. do 19. člena tega zakona.
(2)
V primeru, da se blago, ki se uvaža poškoduje pred sprostitvijo blaga v prost promet, se carinska vrednost blaga določi tako, da se ustrezna dogovorjena cena zmanjša za odstotek poškodbe. Odstotek poškodbe ugotovi carinski organ s cenitvijo. V primeru pa, da je bila na podlagi dobropisa dogovorjena nova cena, ki ustreza pogojem iz 16. člena tega zakona, ta cena predstavlja novo carinsko vrednost.
27. člen
(posebna pravila in natančnejši predpisi)
(1)
Ne glede na določila tega poglavja, se lahko s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi določijo posebna pravila za določanje carinske vrednosti blaga, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet drugih vrst carinsko dovoljene rabe ali uporabe.
(2)
Minister, pristojen za finance izda predpise o natančnejših pogojih in načinu ugotavljanja carinske vrednosti.
III. DEL
RAVNANJE Z BLAGOM, KI JE VNEŠENO NA CARINSKO OBMOČJE, PREDEN JE ZANJ V CARINSKEM POSTOPKU DOVOLJENA RABA ALI UPORABA
1. p o g l a v j e
Vnos blaga na carinsko območje
28. člen
(carinski mejni prehodi)
(1)
Carinsko blago je dovoljeno vnesti ali iznesti iz carinskega območja le preko carinskih mejnih prehodov.
(2)
Carinske mejne prehode in njihovo klasifikacijo določi na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za notranje zadeve, vlada.
(3)
Promet blaga, ki je zavezano fitopatološki, veterinarski ali drugi predpisani kontroli je dovoljen le preko tistih carinskih mejnih prehodov, ki so v skladu s posebnimi predpisi določeni za promet takšnega blaga.
(4)
Čas, v katerem se sme vnesti oziroma iznesti blago iz carinskega območja oziroma smejo osebe s carinskim blagom prestopiti carinsko črto določi direktor Carinske uprave Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in to javno objavi. Pri tem upošteva kategorizacijo carinskega mejnega prehoda, gostoto prometa preko tega carinskega mejnega prehoda, kadrovske zmožnosti in uskladitev z delovnim časom mejnih služb sosednje države. Pri določitvi delovnega časa na carinskih mejnih prehodih, kjer so poleg carinske še druge inšpekcijske službe, se upoštevajo tudi delovni časi teh služb.
(5)
Direktor Carinske uprave Republike Slovenije da soglasje za gradnjo, rekonstrukcijo ipd. objektov na carinskih mejnih prehodih v delu, ki je namenjen carinskim organom oziroma carinski kontroli in nadzoru.
29. člen
(carinsko nadzorstvo)
(1)
Blago, ki se uvaža je pod carinskim nadzorstvom od vnosa na carinsko območje dokler ni blago sproščeno v prost promet oziroma dokler ni blago vnešeno v prosto cono, ponovno izvoženo, prepuščeno carinskemu organu oziroma uničeno pod carinskim nadzorom.
(2)
Niso pod carinskim nadzorstvom:
1.
domače in tuje ladje, ki plovejo pod vojaško pomorsko zastavo,
2.
ladje organov za notranje zadeve,
3.
domača in tuja vojaška letala in helikopterji.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek je pod carinskim nadzorstvom blago, ki se naloži ali razloži iz ladij iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka kot tudi promet med temi ladjami in obalo ter blago, ki se naloži ali razloži iz vojaških letal in helikopterjev iz 3. točke prejšnjega odstavka, kakor tudi pristajanje vojaških letal in helikopterjev na domačih letališčih. Pod carinskim nadzorom je tudi blago, ki ga nosijo s seboj osebe, ki se vkrcajo ali izkrcajo na ladje oziroma letala iz prejšnjega odstavka.
(4)
Blago, ki je namenjeno izvozu, začasnemu izvozu na oplemenitenje, tranzitu, v smislu 121. člena tega zakona, ali carinskemu skladiščenju zaradi naknadnega izvoza, je pod carinskim nadzorom od trenutka sprejema carinske deklaracije do trenutka, ko zapusti carinsko območje, je uničeno ali pa je deklaracija razveljavljena.
30. člen
(določitev carinske poti)
Vlada lahko določi primere in poti, po katerih mora carinsko blago potovati od mejnega prehoda do carinskega organa in obratno.
31. člen
(posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta)
Posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta (cestni, železniški, letalski, pomorski, poštni) določi minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za promet in zveze.
2. p o g l a v j e
Predložitev blaga carinskemu organu
32. člen
(predložitev carinskega blaga)
(1)
Oseba, ki je blago vnesla na carinsko območje, mora to blago kakor hitro je mogoče predložiti carinskemu organu bodisi ga prepeljati na drugo mesto, ki ga je določil carinski organ, in o tem takoj obvestiti carinski organ.
(2)
Za izvršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odgovorna tudi oseba, na katero je prešla obveznost prevoza blaga po vnosu na carinsko območje.
(3)
Obveznost iz prvega odstavka se ne uporablja za blago, ki ga potniki nosijo s seboj v potniškem prometu, maloobmejnem prometu, blago v poštnem prometu ali v prometu blaga neznatne vrednosti, če sta carinska kontrola in nadzor zagotovljena na drug primeren način.
(4)
Če oseba iz prvega oziroma drugega odstavka ne more izvršiti svojih obveznosti zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih okoliščin, mora takoj obvestili najbližji carinski organ o razlogih za neizpolnitev obveznosti in sporočiti, kje se blago nahaja ter v kakšnem stanju je.
33. člen
(ravnanje s predloženim blagom)
(1)
Prekladanje in raztovarjanje, kakor tudi premeščanje predloženega blaga je možno le ob predhodnem soglasju carinskih organov.
(2)
Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno v primeru nenadne nevarnosti. V tem primeru je treba carinske organe obvestiti o prekladanju, raztovarjanju ali premeščanju kakor hitro je mogoče.
(3)
Zaradi pregleda blaga in prevoznega sredstva sme carinski organ kadarkoli zahtevati, da se blago razloži ali razpakira.
3. p o g l a v j e
Skupna prijava
34. člen
(vložitev skupne prijave)
(1)
Če oseba, ki je vnesla blago na carinsko območje oziroma oseba, na katero je prešla obveznost za prevoz blaga po vnosu na carinsko območje ob predložitvi blaga carinskemu organu ne vloži tudi carinske deklaracije, mora predložiti skupno prijavo.
(2)
Če oseba iz prejšnjega odstavka predloži carinskemu organu skupno prijavo, jo mora predložiti istočasno, ko predloži blago.
(3)
Carinski organ lahko dovoli, da oseba iz prvega odstavka tega člena predloži skupno prijavo tudi naknadno, vendar ne kasneje kot prvi delovni dan po dnevu, ko je bilo predloženo blago.
(4)
Za blago, ki ga potnik nosi s seboj in za poštne pošiljke, lahko carinski organi ne zahtevajo vložitev skupne prijave, če s tem ni ogroženo izvajanje carinskega nadzora in če pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka potnik vloži zahtevo za odobritev katere od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga.
35. člen
(vsebina in oblika skupne prijave)
(1)
Skupna prijava mora vsebovati vse podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti blaga. Podpisati jo mora oseba, ki jo izpolni.
(2)
Skupna prijava se izpolni na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Kot prijava se lahko, pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance, uporabljajo tudi komercialni in drugi dokumenti, ki vsebujejo podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti blaga.
(3)
V skladu s pogoji iz drugega odstavka 46. člena tega zakona lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za elektronsko izmenjavo podatkov.
36. člen
(potrditev skupne prijave)
(1)
Carinski organ potrdi sprejeto skupno prijavo v skladu s predpisom iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Carinski organ zadrži en izvod skupne prijave zaradi naknadnega preverjanja, ali je bila za blago, na katero se skupna prijava nanaša vložena carinska deklaracija za izvedbo določenega carinskega postopka v roku, ki ga določa 37. člen tega zakona.
37. člen
(roki za vložitev zahteve za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga)
(1)
Če je blago predloženo carinskemu organu skupaj s skupno prijavo, mora deklarant vložiti carinsko deklaracijo za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga najpozneje v:
(a)
30 dneh po sprejemu skupne prijave, če gre za blago pripeljano v pomorskem prometu;
(b)
10 dneh po sprejemu skupne prijave, če gre za blago, pripeljano z drugimi transportnimi sredstvi.
(2)
V posebej upravičenih primerih lahko carinski organ rok iz prejšnjega odstavka podaljša, vendar najdalj še za 20 dni.
4. p o g l a v j e
Začasna hramba blaga
38. člen
(začasna hramba predloženega blaga)
(1)
Carinsko blago se lahko od vnosa na carinsko območje do začetka carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, po predložitvi blaga pristojnemu carinskemu organu v skladu z 32. členom tega zakona, začasno hrani pod carinskim nadzorom.
(2)
Začasno hranjeno carinsko blago se lahko hrani v skladu s prejšnjim odstavkom le v prostorih in pod pogoji, ki jih odobri carinski organ.
(3)
Carinski organ lahko od osebe, ki začasno hrani carinsko blago, zahteva predložitev instrumenta zavarovanja za plačilo morebiti nastalega carinskega dolga.
39. člen
(ravnanje z začasno hranjenim blagom)
Medtem, ko je carinsko blago začasno hranjeno, je lahko predmet le tistih operacij, ki zagotavljajo ohranitev blaga v nespremenjenem stanju, ne da bi se spreminjal njegov izgled ali tehnične karakteristike.
40. člen
(ravnanje carinskih organov v primeru kršitev rokov iz 37. člena tega zakona)
(1)
Carinski organ sme sprejeti potrebne ukrepe v skladu s tem zakonom, vključno z odvzemom in prodajo začasno hranjenega carinskega blaga, če imetnik blaga ne opravi formalnosti za začetek carinskega postopka v rokih, predvidenih v 37. členu tega zakona.
(2)
Carinski organ lahko v okviru ukrepov iz prejšnjega odstavka premesti carinsko blago v drug poseben prostor, ki je pod carinskim nadzorom. Premestitev v skladu s tem odstavkom se opravi na strošek in odgovornost imetnika blaga.
(3)
Če carinski organ v skladu s prvim odstavkom tega člena začasno hranjeno blago proda, ravna v skladu z 58. členom tega zakona.
5. p o g l a v j e
Druge določbe
41. člen
(uporaba določb tega dela zakona za tranzitno blago)
Za blago, ki v skladu s tranzitnim carinskim postopkom prispe na namembni kraj in mora biti v skladu s tem postopkom predloženo carinskemu organu, se uporabljajo določbe 3. in 4. poglavja tega dela zakona.
42. člen
(uničenje predloženega carinskega blaga)
(1)
Če okoliščine posameznega primera tako zahtevajo, lahko carinski organ predloženo carinsko blago uniči. Carinski organ mora o uničenju blaga obvestiti imetnika blaga. Stroške uničenja nosi imetnik blaga.
(2)
Če gre v primerih iz prejšnjega odstavka za blago, za katerega so predpisana pravila ravnanja v zvezi z odstranjevanjem, odlaganjem ali uničevanjem, mora carinski organ ravnati na predpisan način.
43. člen
(nezakonit vnos carinskega blaga)
Če carinski organ najde blago, ki je bilo vnešeno na carinsko območje nezakonito ali je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora, sprejme potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, da vzpostavi zakonito stanje.
IV. DEL
CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA BLAGA
1. p o g l a v j e
Splošno
44. člen
(načelo nediskriminatornosti)
(1)
Carinski deklarant lahko, če so izpolnjeni predpisani pogoji, zahteva odobritev katere koli predvidene vrste carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, ne glede na naravo, količino, poreklo blaga, vrsto pošiljke ali njen namembni kraj.
(2)
Izjemoma lahko vlada za določene vrste blaga prepove ali omeji katero od predvidenih vrst carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga zaradi interesov javne morale, varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali zaradi varovanja industrijske lastnine.
(3)
Vlada lahko določi, da določene vrste blaga zaradi svojih specifičnih lastnosti lahko v zvezi z odobritvijo carinsko dovoljene rabe oziroma uporabe blaga obravnavajo le posebej določeni carinski organi.
2. p o g l a v j e
Carinski postopki
1. podpoglavje
Začetek carinskega postopka
45. člen
(obveznost vložitve carinske deklaracije, posledice)
(1)
Za vse blago, za katerega zahteva uvedbo carinskega postopka, mora carinski deklarant vložiti carinsko deklaracijo.
(2)
Carinski postopek se začne na podlagi vložene carinske deklaracije.
46. člen
(oblika carinske deklaracije)
(1)
Carinski deklarant mora izpolniti carinsko deklaracijo v pisni obliki na predpisanem obrazcu.
(2)
Če tehnične možnosti to dopuščajo, se lahko namesto pisne deklaracije uporabi tehnične pripomočke za elektronsko izmenjavo podatkov, pod pogojem, da uporabo takšnih pripomočkov odobri Carinska uprava Republike Slovenije.
(3)
Obliko in način izpolnjevanja carinske deklaracije določi minister, pristojen za finance.
47. člen
(carinski deklarant)
(1)
Carinski deklarant je lahko katerakoli oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki predloži ali lahko predloži blago carinskim organom skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki so potrebni za izvedbo določenega carinskega postopka.
(2)
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko vlagajo carinske deklaracije v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu in za tuj računa ali v tujem imenu in za tuj račun. V svojem imenu in za tuj račun ter v tujem imenu in za tuj račun lahko vlagajo carinske deklaracije le tiste osebe, ki izpolnjujejo minimalne pogoje za opravljanje posredovanja v carinskem postopku. Minimalne pogoje predpiše vlada z uredbo.
(3)
Če sprejem carinske deklaracije naloži določeni osebi kakršnekoli dolžnosti, mora, ne glede na prejšnji odstavek, biti carinski deklarant ta oseba ali oseba, ki izpolni deklaracijo v imenu te osebe.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko carinski deklarant tudi podružnica tuje pravne osebe, ki je v skladu z zakonom registrirana na carinskem območju.
(5)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko carinski deklarant tranzitnega blaga ali blaga, ki se začasno uvaža tudi oseba, ki nima sedeža ali stalnega prebivališča v Sloveniji, če carinski organ šteje takšno deklaracijo za primerno. Carinski deklarant blaga, ki se uvaža neobrtoma, je prav tako lahko tudi oseba, ki nima sedeža ali stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če carinski organ šteje takšno deklaracijo za primerno.
1. oddelek:
Pisna carinska deklaracija
A. Običajni postopek
48. člen
(izpolnitev carinske deklaracije)
(1)
Carinski deklarant izpolni carinsko deklaracijo v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 46. člena, tako da izpolnjena deklaracija vsebuje vse tiste podatke, ki so potrebni glede na izbran carinski postopek. Carinska deklaracija mora biti podpisana.
(2)
Carinski deklarant v carinski deklaraciji navede, katera vrsta carinskega postopka naj se izvede za blago, navedeno v deklaraciji.
(3)
Deklaraciji mora deklarant priložiti vse druge dokumente, ki so potrebni za izvedbo zahtevanega carinskega postopka oziroma dokazila o tem, da je bila izvršena predpisana veterinarska, fitopatološka ali druga predpisana kontrola.
49. člen
(sprejem carinske deklaracije)
(1)
Carinski organ mora popolno deklaracijo skupaj s prilogami in dokazili iz tretjega odstavka prejšnjega člena sprejeti takoj, pod pogojem, da je blago, na katero se deklaracija nanaša, predloženo temu carinskemu organu.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko carinski organ sprejme carinsko deklaracijo za izvoz blaga preden je blago predloženo carinskemu organu.
(3)
Če carinski organ ob sprejemu deklaracije ugotovi pomanjkljivosti v deklaraciji, jo vrne skupaj s prilogami deklarantu in navede na njej, v čem je pomanjkljivost, z namenom, da bi deklarant odpravil ugotovljene pomanjkljivosti.
(4)
Če se deklarant ne strinja s popravki, ki jih zahteva carinski organ, carinski organ izda sklep, s katerim zavrže carinsko deklaracijo kot pomanjkljivo.
(5)
Če ni drugače izrecno določeno, se za izvajanje izbranega carinskega postopka upoštevajo predpisi, ki so veljali na dan sprejema carinske deklaracije za ta postopek.
50. člen
(sprememba podatkov v carinski deklaraciji)
(1)
Carinski organ lahko na podlagi zahteve deklaranta dovoli, da deklarant spremeni posamezne podatke v deklaraciji, ki jo je že sprejel, vendar se deklaracija tako ne sme razširiti še na drugo blago, razen tistega, na katerega se je že prvotno nanašala.
(2)
Spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ:
1.
obvestil deklaranta o tem, da namerava pregledati blago ali
2.
ugotovil, da so podatki, ki jih deklarant želi spremeniti, netočni ali
3.
sprostil blago izpod carinskega nadzora.
51. člen
(umik carinske deklaracije)
(1)
Carinski organ lahko na podlagi izjave deklaranta dovoli umik že sprejete deklaracije, če deklarant predloži zanesljiv dokaz o tem, da je bilo blago deklarirano za določen carinski postopek zaradi nenamerne napake ali da zaradi posebnih okoliščin izpeljava deklariranega carinskega postopka ne bi bila več upravičena.
(2)
Če je carinski organ že obvestil deklaranta o nameravanem pregledu blaga, o umiku deklaracije odloči šele po pregledu blaga.
(3)
Umik deklaracije praviloma ni več mogoč po tem, ko je bilo blago prepuščeno v izbrani carinski postopek. Izjeme določi minister, pristojen za finance.
52. člen
(preverjanje carinske deklaracije)
(1)
Zaradi preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije lahko carinski organ:
1.
pregleda dokumente, ki spremljajo deklaracijo. Carinski organi lahko zahtevajo od deklaranta, da predloži še druge listine in dokumente, da bi se preverila točnost navedb v deklaraciji;
2.
pregleda blago, vzame vzorce za analizo ali podrobnejši pregled.
(2)
Rezultati preverjanja deklaracije so namenjeni za uporabo določb o carinskem postopku, katerega je deklarant zahteval. Če se preverjanje deklaracije ne izvede, se za uporabo določb o carinskem postopku upoštevajo podatki, ki jih je carinski deklarant navedel v deklaraciji.
(3)
Če se rezultati preverjanja deklaracije ne ujemajo z navedbami v deklaraciji ali navedbe v deklaraciji ne ustrezajo dejanskemu stanju blaga, carinski organ o tem izda odločbo.
(4)
Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
53. člen
(pregled blaga in drugi carinski ukrepi za preverjanje deklaracije)
(1)
Pregled blaga in vse drugo ravnanje z blagom, ki se opravi zaradi pregleda ali odvzemanja vzorcev, se opravi na odgovornost deklaranta. Stroške nosi deklarant.
(2)
Deklarant ima pravico, da je prisoten pri pregledu blaga in jemanju vzorcev. Carinski organ sme zahtevati od deklaranta, da je sam ali njegov zastopnik prisoten pri pregledu blaga oziroma jemanju vzorcev, če je njegova pomoč potrebna, da bi se olajšal pregled blaga ali odvzemanje vzorcev.
(3)
Carinski organ ni dolžan deklarantu plačati nadomestila za vzorce blaga, če je količina oziroma vrednost tega blaga, vzeta kot vzorec v okviru vzorčnih količin, ki omogočajo normalno izvedbo kontrole.
(4)
Pogoje in način jemanja vzorcev določi minister, pristojen za finance.
54. člen
(delni pregled blaga)
(1)
Carinski organ lahko pregleda le del blaga, ki je zajet s posamezno deklaracijo. Ugotovitve delnega pregleda veljajo za celotno pošiljko.
(2)
Deklarant lahko zahteva nadaljnji pregled blaga, če meni, da rezultati delnega pregleda blaga niso ustrezni glede na preostalo blago.
(3)
Če se ena sprejeta carinska deklaracija nanaša na več različnih vrst blaga, se šteje, za izvajanje prvega odstavka tega člena, da je za vsako vrsto blaga vložena samostojna deklaracija.
55. člen
(ukrepi za naknadno ugotavljanje istovetnosti blaga)
(1)
Carinski organ lahko sprejme potrebne ukrepe, ki bodo omogočili naknadno ugotavljanje istovetnosti blaga, če je to potrebno zaradi ugotavljanja in zagotavljanja skladnosti s pogoji, določenimi za carinski postopek, kakršnega je za v deklaraciji določeno blago izbral carinski deklarant.
(2)
Carinske oznake, ki so pritrjene na blago ali transportna sredstva sme odstraniti ali uničiti samo carinski organ ali druga oseba z njegovim dovoljenjem, razen če je zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile njihova odstranitev ali uničenje nujno potrebna, da bi se zavarovalo blago ali transportno sredstvo.
56. člen
(prepustitev blaga)
(1)
Carinski organ prepusti blago takoj, ko je končano preverjanje podatkov iz deklaracije oziroma, ko je deklaracija sprejeta brez preverjanja navedenih podatkov, če so izpolnjeni pogoji za izbran carinski postopek in če za zadevno blago ne veljajo kakšne omejitve ali prepovedi, ki preprečujejo izvedbo izbranega carinskega postopka.
(2)
Vse blago, ki je zajeto s posamezno carinsko deklaracijo, se prepusti deklarantu istočasno. Če pa je z eno deklaracijo zajetih več vrst blaga, se šteje, kot da je za vsako vrsto blaga predložena samostojna deklaracija.
(3)
Če je zaradi sprejema carinske deklaracije nastal carinski dolg, blago ne more biti prepuščeno deklarantu, ne glede na prvi odstavek tega člena, dokler dolg ni poravnan ali zavarovan v skladu s 152. členom tega zakona.
(4)
Če mora v skladu s pogoji predpisanimi za dovolitev določenega carinskega postopka carinski zavezanec predložiti ustrezno zavarovanje za plačilo mogočega carinskega dolga, blago ne more biti prepuščeno deklarantu, dokler takšno zavarovanje ni predloženo carinskemu organu.
(5)
Deklarant ne sme začeti uporabljati ali rabiti blaga prej preden mu blago v skladu s prvim odstavkom tega člena ni prepuščeno.
57. člen
(posebni ukrepi carinskih organov v zvezi z blagom)
(1)
Carinski organ lahko sprejme katere koli potrebne ukrepe, vključno z odvzemom blaga in njegovo prodajo, če:
1.
blago ne more biti prepuščeno deklarantu, ker:
-
ni bilo mogoče začeti ali nadaljevati pregleda blaga v roku, ki ga je določil carinski organ zaradi razlogov na strani deklaranta ali
-
dokumenti, ki bi morali biti predloženi za odobritev izbranega carinskega postopka, niso bili predloženi ali
-
plačilo ali zavarovanje, ki bi moralo biti predloženo za zavarovanje obveznosti plačila carine, ni bilo izvršeno ali predloženo v predpisanem roku ali
-
za blago veljajo prepovedi ali omejitve, ki bi preprečevale izvedbo zahtevanega postopka;
2.
blago ni odstranjeno iz začasnega skladišča v roku desetih dni po prepustitvi deklarantu.
58. člen
(prodaja ali brezplačen odstop odvzetega blaga)
(1)
Blago, ki je odvzeto po določbah tega zakona, se praviloma da na prodaj. Prodaja se izvrši z javno licitacijo. Izjemoma lahko vlada odvzeto blago brezplačno odstopi državnim organom in človekoljubnim organizacijam, če to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti, če pa gre za predmete zgodovinske, arheološke etnografske, kulturne, umetniške ali znanstvene vrednosti pa pristojnemu organu za spomeniško varstvo.
(2)
Natančnejše predpise o pogojih in načinu prodaje in o ravnanju z blagom iz prejšnjega odstavka ter o razdelitvi s prodajo pridobljenih sredstev določi vlada.
B. Poenostavljeni postopek
59. člen
(poenostavitve glede carinskih deklaracij)
(1)
Carinski organ lahko v primerih in na način, ki ga določi vlada, odobri eno od naslednjih poenostavitev:
1.
opustitev navedbe določenih podatkov v deklaraciji, ki bi morali biti navedeni v skladu z 48. členom tega zakona ali opustitev predložitve določenih dokumentov, ki bi morali biti v skladu z 48. členom predloženi skupaj z deklaracijo;
2.
predložitev komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, skupaj s prošnjo za izvedbo določenega carinskega postopka namesto deklaracije iz 48. člena tega zakona;
3.
deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov blaga; v tem primeru lahko carinski organ oprosti deklaranta obveznosti predložitve blaga v pregled;
4.
ustno carinsko deklaracijo.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek, morajo predloženi dokumenti vsebovati vsaj podatke, potrebne za evidentiranje blaga in ugotavljanje njegove istovetnosti. Če deklarant za blago vodi predpisano knjigovodstvo, mora vsak tak vpis opremiti z datumom vpisa.
(3)
Razen v primerih, ki so posebej določeni v predpisu iz prvega odstavka tega člena, mora deklarant kljub odobreni poenostavitvi, predložiti carinskim organom dopolnilno carinsko deklaracijo. Način vložitve in obliko te deklaracije določi predpis iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.
(4)
Dopolnilne carinske deklaracije in poenostavljene deklaracije iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena tvorijo enotne nedeljive dokumente, ki učinkujejo od dneva sprejema poenostavljenih deklaracij iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.
(5)
Knjigovodski vpis iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima enak učinek kot sprejem deklaracije iz 46. člena tega zakona.
2. oddelek:
Druge deklaracije
60. člen
(uporaba zakona pri drugih oblikah deklaracij)
Če je carinska deklaracija narejena z uporabo tehničnih sredstev za prenos podatkov ali je bila dovoljena ustna deklaracija, se zanje primerno uporabljajo 46. ter 48. do 56. člena tega zakona.
61. člen
(ravnanje drugih državnih organov v zvezi s carinskim blagom)
(1)
Državni organi (sodišča, inšpekcijski organi, organi za notranje zadeve itd.) so dolžni takoj prijaviti in predložiti najbližjemu carinskemu organu vsako carinsko blago, ki se znajde pri njih, če gre za blago, ki so ga ti organi začasno ali dokončno odvzeli in je utemeljen sum, da gre za carinsko blago.
(2)
Dokončno ali začasno odvzeto carinsko blago se lahko prepusti drugi osebi le, če so carinski organi dovolili eno od predvidenih carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga oziroma če je bil že nastali carinski dolg poravnan.
(3)
Carinski dolg iz prejšnjega odstavka se izterja od carinskega dolžnika oziroma poravna iz kupnine za prodano blago. Carinski dolg, ki se poravna iz kupnine, se plača po poravnavi stroškov, nastalih v zvezi z blagom iz prvega odstavka tega člena (hramba, prodaja itd.).