Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in...

572. Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog

Na podlagi tretjega odstavka 5. člena, 7. člena, 8. člena in 110. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina in veljavnost pravilnika)

(1)

Ta pravilnik predpisuje tehnične zahteve in pogoje za projektiranje, gradnjo, modernizacijo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog v Republiki Sloveniji.

(2)

Določbe tega pravilnika veljajo za proge normalne tirne širine z največjo dovoljeno progovno hitrostjo Vmax< / = 160 km/h, smiselno pa se uporabljajo tudi za industrijske tire.

(3)

Za zgornji ustroj obstoječih prog, ki so bile zgrajene pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, veljajo do prve modernizacije in ob upoštevanju 110. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) pogoji, ki so veljali ob njegovi zgraditvi oziroma ob njegovi zadnji modernizaciji.

2. člen

(Pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

Glavni postajni tiri so tiri na prometnih mestih, ki so namenjeni za sprejem in odpravo vlakov.

2.

Glavni prevozni tiri so postajni tiri v podaljšku odprte proge.

3.

Industrijski tir je tir, ki ga ne upravlja pooblaščeni upravljavec in se uporablja za prevoz blaga in druge potrebe lastnika tega tira.

4.

Klasični tir je tir s tirnimi stiki in tirnicami dolžine največ 45 m.

5.

Maksimalna oziroma minimalna vrednost nekega parametra v tem pravilniku je tista vrednost, ki se lahko uporabi v primerih, ko bi normalna vrednost zahtevala neupravičeno povečanje stroškov ali posebne tehnične ukrepe.

6.

Največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka.

7.

Največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak.

8.

Odprta proga je proga med uvozno in izvozno kretnico dveh sosednjih prometnih mest.

9.

Odsek proge ali tira je dolžinski del proge ali tira med dvema kilometrskima mestoma proge ali tira.

10.

Omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon.

11.

Počasna vožnja (zmanjšana hitrost) je vožnja s hitrostjo, ki je manjša od največje dovoljene progovne hitrosti ali od omejene hitrosti in je začasno vpeljana zaradi del ali okvare na kakšnem delu proge, tiru, objektu, napravi idr.

12.

Pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v imenu in za račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe iz 11. člena zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 110/02).

13.

Presežek nadvišanja je ekvivalent negativnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali zmanjšati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek nič.

14.

Primanjkljaj nadvišanja je ekvivalent pozitivnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali povečati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič.

15.

Stranski postajni tiri so drugi tiri na prometnih mestih, tiri v delavnicah in na deloviščih, kurilniški tiri ipd.

16.

Šibka mesta so tista mesta na progi oziroma tiru, kjer zaradi vgrajenih krivinskih kretnic, križišč, nivojskih prehodov v nemontažni izvedbi, mostov brez tirne grede, prehoda s tira s tirno gredo na tir brez tirne grede ipd. parametri proge niso enaki kakor na odprti progi.

17.

Upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo.

18.

Vlaki z nagibno tehniko so vlaki, ki z dodatnim, aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine zmanjšujejo bočni pospešek, ki deluje na potnike.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa in prevoza oziroma gradbeništva.

3. člen

(Pomen znakov in kratic)

(1)

Pomen posameznih znakov v tem pravilniku in merske enote zanje:

- Vmax največja dovoljena progovna hitrost (km/h)
- R     polmer horizontalnega krožnega loka (m)
- Rv    polmer vertikalne zaokrožitve (m)
- h     nadvišanje (mm)
- b     bočni pospešek (m/s2)
- L     dolžina prehodnice, prehodne klančine (m)
- n     nagib prehodne klančine (1:n)
- x     abscisa (m)
- y     ordinata (m)
- Δl    dilatacija, raztezek (mm)
- α     razteznostni koeficient jekla (0,0000115)
- Δt    temperaturna razlika (0C)
- l     dolžina tirnice (m)
- Δhp   primanjkljaj nadvišanja (mm)
- i     nagib proge (‰)
- to    temperatura polaganja tirnic (0C).

(2)

Posamezne kratice, uporabljene v tem pravilniku, pomenijo:

- UIC     Mednarodna železniška zveza (Objave UIC so dostopne
           v knjižnici Slovenskih železnic d.d.)
- JŽS     Standard Jugoslovanskih železnic (Standardi JŽS so
           dostopni v knjižnici Slovenskih železnic d.d.)
- JUS     Jugoslovanski standard (Standardi JUS so dostopni v
           knjižnici Slovenskih železnic d.d.)
- PIRS    Prometni inšpektorat Republike Slovenije
- GRT     zgornji rob tirnice
- VM      vozna mreža
- SV-TK   signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave
- GC      nakladalni profil za kombinirani promet
- NZT     neprekinjeno zavarjeni tir.

4. člen

(Sestavni deli zgornjega ustroja)

(1)

Zgornji ustroj je del železniške proge, po katerem vozijo tirna vozila. Sestoji iz tirnic, tirnega pribora, pragov in tirne grede skupaj s tamponskim slojem, ki je obdelan v pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje spodnjega ustroja železniških prog.

(2)

V zgornji ustroj sodijo tudi kretnice, križišča in dilatacijske naprave.

(3)

Sestavni deli zgornjega ustroja, njihova oblika, kakovost, mere, prevzemni pogoji, način izdelave ter dopustne tolerance se določajo s tehničnimi predpisi, standardi, obveznimi objavami UIC in tehničnimi specifikacijami in so odvisni od vrste proge, osne obremenitve in največje dovoljene progovne hitrosti.

5. člen

(Urejenost zgornjega ustroja)

(1)

Zgornji ustroj prog se mora projektirati, graditi, modernizirati in vzdrževati tako, da se zagotovi varen in urejen železniški promet.

(2)

Pri projektiranju, gradnji, modernizaciji in vzdrževanju zgornjega ustroja proge je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati določbe zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00), zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenske nacionalne standarde in tehnične specifikacije ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na zgornji ustroj železniških prog.

(3)

Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov zgornjega ustroja proge z zahtevami tega pravilnika.

(4)

Šteje se, da so posamezni deli ali naprave zgornjega ustroja skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo v pravilniku navedenim določilom, seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij iz prejšnjega odstavka ter obveznim objavam UIC.

(5)

Za vsak del ali napravo, ki se vgradi v zgornji ustroj proge, mora dobavitelj ali proizvajalec predložiti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti, s katerim na lastno odgovornost potrdi, da del ali naprava ustreza tehničnim in drugim zahtevam standarda in da je bila skladnost s tehničnimi zahtevami ugotovljena po predpisanih postopkih. Dobavitelj mora zagotoviti tudi označitev s predpisanimi znaki skladnosti.

(6)

Šteje se, da je zgornji ustroj proge urejen, kadar vsi elementi zgornjega ustroja in zgornji ustroj kot celota ustrezajo določilom tega pravilnika.

(7)

Posamezni deli zgornjega ustroja se smejo vgrajevati v proge in vključevati v železniški promet le, če izpolnjujejo določila tega pravilnika. V primeru, da so podani utemeljeni ekonomski in tehnični razlogi, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca upravljavec odobri vgraditev nestandardnih elementov ali naprav zgornjega ustroja, če njihova uporaba ni predvidena že s samim pravilnikom.

6. člen

(Vzdrževanje in modernizacija)

(1)

Vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog pomeni organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del v obsegu, ki zagotavlja normalno obratovalno sposobnost proge ter varnost in urejenost železniškega prometa (redno in investicijsko vzdrževanje).

(2)

V okvir vzdrževanja zgornjega ustroja sodijo tudi nadzor in kontrola stanja zgornjega ustroja, opravljanje nadzora nad investicijskimi deli (investicijsko vzdrževanje in novogradnje) zaradi zagotovitve varnosti železniškega prometa skladno s predpisi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti obstoječe javne železniške infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah ter vodenje predpisanih evidenc in drugih podatkov o zgornjem ustroju.

(3)

Modernizacija zgornjega ustroja železniških prog pomeni organiziranje in izvajanje del na zgornjem ustroju prog, katerih cilj je izboljšanje temeljnih konstrukcijskih in tehničnih lastnosti proge.

7. člen

(Poskusni odseki)

(1)

Vgrajevanje elementov ali konstrukcij zgornjega ustroja, ki odstopajo od določil tega pravilnika, z namenom preizkušanja novih materialov ali novih načinov vzdrževanja lahko na predlog pooblaščenega upravljavca odobri upravljavec.

(2)

Dovoljenje se lahko izda za omejen in lokacijsko točno določen odsek proge, na podlagi elaborata, ki določa namen, način vzdrževanja in nadzora ter čas trajanja poizkusnega odseka.

II. UREDITEV TIRA V PREMI IN KRIVINI

8. člen

(Nagib tirnic)

(1)

Tirnice so v tiru nagnjene proti osi tira. Nagib osi tirnice v odnosu na navpično os tira je 20:1 ali 40:1. Nagnjenost tirnice se doseže s podložnimi ploščami z nagnjeno naležno površino oziroma - pri betonskih pragih - z nagibom naležne površine praga neposredno pod tirnico.

(2)

Pri novogradnjah ter pri remontih glavnih prog in glavnih postajnih tirov se vgrajujejo tirnice v nagibu 40:1. Pri remontih regionalnih prog, na stranskih postajnih tirih glavnih prog ter na industrijskih tirih se vgrajujejo tirnice v nagibu 20:1. Izjeme od tega pravila lahko pri remontih obstoječih prog dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca.

(3)

V kretnicah in križiščih se tirnice vgrajujejo po projektu, praviloma vertikalno na ravne podložne plošče. Isto velja za zvezni tir med dvema kretnicama v primeru, da ta ni daljši od 50 m.

(4)

Prehod z dela tira, kjer so tirnice v nagibu 20:1, na del tira, kjer so tirnice brez nagiba, se izvede z vgraditvijo prehodnih podložnih plošč z nagibom 1:40 na največ dveh pragih, če ni s projektom proizvajalca določeno drugače. Prehodne plošče se ne vgrajujejo na stiku in ob njem in na pragih ob termitskih zvarih.

9. člen

(Tirna širina)

(1)

Tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med 0 in 14 mm pod ravnino zgornjih robov tirnic.

(2)

Normalna tirna širina v premi in v krožnih krivinah s polmerom R > / = 175 m je 1435 mm.

(3)

Tirna širina v kretnicah je določena s projektom za posamezno kretnico.

(4)

V krožnih krivinah s polmerom R < 175 m tirna širina ne sme biti manjša kot je navedeno v naslednji tabeli:

&fbco;binary entityId="dd4566a0-6652-4b56-ba19-fabb4cd59c05" type="GIF"&fbcc;

Razširitev tira se izvede z odmikom notranje tirnice od osi tira.

(5)

Pri krožnih lokih s prehodnico se razširjenje izvede na celotni dolžini prehodnice v stopnjah po 2 mm tako, da so odseki posameznih stopenj enako dolgi. Pri krožnih lokih brez prehodnice se razširjenje izvede v stopnjah po 2 mm po posameznem pragu. Potrebno razširjenje mora biti zagotovljeno na začetku krožnega loka.

(6)

V košarastih krivinah se razširjenje izvede tako, da se razlika v širini tira izravna v prehodnici med obema krožnima lokoma, če ni prehodnice, pa v krožnem loku z večjim polmerom.

(7)

V S-krivinah se razširjenje izvede tako, da se razlika v širini tira izravna s pomikom obeh tirnih trakov po celotni dolžini vmesne preme, če te ni, pa tako kot je prikazano na naslednjih slikah:

&fbco;binary entityId="2e4065f9-6860-4a9b-a50c-77d81dd1e876" type="GIF"&fbcc;

Razširjenje tira v S-krivinah z enakima krožnima lokoma

&fbco;binary entityId="1063a712-7ffe-4075-8718-49b9a2f86979" type="GIF"&fbcc;

Razširjenje tira v S-krivinah z različnima krožnima lokoma

(8)

Če vmesna prema med sosednjima krivinama ni dovolj dolga, se razlika v širini tira izvede deloma tudi v obeh krivinah. Razširjenje tira v krivinskih kretnicah se izvede po projektu. Prehod med različnimi tirnimi širinami se mora izvesti kontinuirno in praviloma pred kretnico.

10. člen

(Odstopanja od tirne širine)

(1)

Dovoljena odstopanja od predpisane tirne širine pri tehničnem pregledu novih in pri remontih obstoječih prog so + / - 2 mm za novi in + / - 3 mm za rabljeni tirni material.

(2)

Dovoljena odstopanja od normalne tirne širine pri progah v obratovanju (vključno z razširjenjem) so:

-

+30 mm za glavne proge,

-

+35 mm za regionalne proge in stranske postajne tire glavnih prog,

-

-5 mm za vse proge.

11. člen

(Minimalni polmer krožnega loka)

(1)

Normalni minimalni polmer krožnega loka pri novogradnjah prog izračunamo, v odvisnosti od največje dovoljene progovne hitrosti in največjega dopustnega nadvišanja h = 120 mm, po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="e921345b-85da-411d-b73b-e424ed466450" type="GIF"&fbcc;

Upravljavec lahko v utemeljenih primerih in na predlog projektanta nove proge odobri tudi manjši normalni polmer krožnega loka, vendar ne manj kot:

&fbco;binary entityId="ee231f50-8cf2-4f62-9198-e1a06bab8a9f" type="GIF"&fbcc;

(2)

Najmanjši minimalni polmer krožnega loka pri modernizaciji obstoječih prog izračunamo v odvisnosti od največje dovoljene progovne hitrosti in največjega dopustnega nadvišanja h = 150 mm, po naslednji enačbi (b = 0,75 m/s2 oziroma Δhp = 115 mm):

(3)

Absolutno minimalni polmer krožnega loka na odprti progi je 300 m, na glavnih prevoznih tirih postaj pa 500 m.

(4)

Absolutno minimalni polmer na glavnih postajnih tirih (z izjemo glavnih prevoznih tirov) je 180 m, na stranskih postajnih in industrijskih tirih, kjer ne vozijo vlakovne lokomotive, pa 150 m. Izjeme od tega pravila lahko dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca ob pogoju, da se ob notranji tirnici vgradi vodilna tirnica in da gre le za lokomotive s 3-metrsko razdaljo togo vezanih osi ali da gre za vagone z največ 4,5-metrsko razdaljo togo vezanih osi, vendar le do polmera R > / =100 m.

(5)

Na tirih, ki niso namenjeni javnemu železniškemu prometu (tiri v delavnicah, tiri na gradbiščih ipd.), so ob pogoju, da se ob notranji tirnici vgradi vodilna tirnica in v zunanjem tirnem traku posebna navozna tirnica, dovoljeni tudi manjši polmeri krožnih lokov, vendar ne manjši od R = 35 m. Za take konstrukcije tirov je treba izdelati poseben projekt, v katerem se določijo tudi pogoji obratovanja.

12. člen

(Minimalne dolžine elementov trase)

(1)

Elementi trase so prema, prehodnica, prehodna klančina ter horizontalni in vertikalni krožni lok.

(2)

Minimalne dolžine elementov trase so praviloma 0,4Vmax, vendar najmanj 20 m. Pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah so dopustne tudi manjše, izjemne vrednosti, navedene v členih, ki obravnavajo konkretne primere. Minimalne dolžine prehodnic in prehodnih klančin hkrati ne smejo biti manjše od izračunanih po enačbah za njihove dolžine.

13. člen

(Višinski odnos tirnic v premi)

(1)

V premi morata biti zgornja robova obeh tirnic na enaki višini.

(2)

Izjeme od tega pravila lahko na predlog pooblaščenega upravljavca dovoli upravljavec v primeru, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in ob pogoju, da se tak primer utemelji s posebnim elaboratom.

(3)

Dopustno odstopanje v medsebojni višinski legi tirnic pri tehničnem prevzemu novih ter pri remontu ali modernizaciji obstoječih prog je + / - 2 mm.

(4)

Dopustna odstopanja v medsebojni višinski legi tirnic v premi, na progah v obratovanju so:

-   ( 3 mm    za Vmax ( 140 km/h,
-   ( 5 mm    za 140 ( Vmax ( 100 km/h,
-   ( 8 mm    za 100 ( Vmax ( 80 km/h,
-   ( 10 mm   za Vmax ( 80 km/h.

14. člen

(Višinski odnos tirnic v krivini)

(1)

V krivinah je zunanji tirni trak praviloma dvignjen nad notranjim tirnim trakom za nadvišanje h.

(2)

V izjemnih primerih in po odobritvi gradbene službe pooblaščenega upravljavca se nadvišanje lahko izvede tudi z delnim znižanjem notranjega tirnega traku in delnim zvišanjem zunanjega tirnega traku ali pa samo z znižanjem notranjega tirnega traku.

(3)

Dopustno odstopanje od projektiranega nadvišanja pri tehničnem prevzemu novih ter pri remontu in modernizaciji obstoječih prog je + / - 2 mm.

(4)

Dopustna odstopanja od projektiranega nadvišanja na progah v obratovanju so:

-   + / - 3mm       za     Vmax > 140 km/h
-   + / - 5 mm      za     140 > / = Vmax > 100 km/h
-   + / - 8 mm      za     100 > / = Vmax > / = 80 km/h
-   + / -10 mm      za     Vmax < 80 km/h.

15. člen

(Vegavost tira)

(1)

Vegavost tira je razlika v višini zgornjih robov tirnic na dveh prečnih prerezih, na določeni dolžini tira (merni osnovi). Izrazimo jo lahko v mm na dolžinski meter ali v promilih.

(2)

Največja še dopustna vrednost vegavosti tira je, pri tehničnem prevzemu novih prog in pri modernizaciji glavnih prog in glavnih postajnih tirov 2 mm/m, pri modernizaciji regionalnih prog 2,5 mm/m, pri modernizaciji stranskih postajnih tirov in industrijskih tirov pa 3 mm/m.

(3)

Največja še dopustna vrednost vegavosti tira pri obratovanju je 4 mm/m za hitrosti V < / = 50 km/h, za hitrosti V > 50 km/h pa 3 mm/m. Navedene vrednosti ne smejo biti prekoračene pod nobenim pogojem.

16. člen

(Bočni pospešek in primanjkljaj nadvišanja)

(1)

Bočni pospešek je pospešek, ki deluje v ravnini tirnic. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="8f22dce3-587d-47fb-83be-7f33069ef4ba" type="GIF"&fbcc;

Odnos med bočnim pospeškom b in primanjkljajem nadvišanja Δhp je podan z enačbo:

&fbco;binary entityId="66680bf9-5833-43a4-99b1-49d05ced6b9a" type="GIF"&fbcc;

(2)

Dopustni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake brez nagibne tehnike so:

-   maksimalno na šibkih mestih    b = 0,65 m/s2   Δhp = 100 mm,
-   maksimalno                     b = 0,75 m/s2   Δhp = 115 mm,
-   izjemno                        b = 0,85 m/s2   Δhp = 130 mm.

(3)

Izjemni bočni pospešek oziroma izjemni primanjkljaj nadvišanja se, z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca, lahko izjemoma uporabi pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog le v posameznih krožnih lokih v izogib lokalnim omejitvam hitrosti.

(4)

Dopustni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake z nagibno tehniko so:

- maksimalno na šibkih mestih b = 1,0 m/s2 Δhp = 150 mm,
- maksimalno b = 1,8 m/s2 Δhp = 270 mm.

17. člen

(Največje nadvišanje)

(1)

Največje dovoljeno projektirano nadvišanje je 150 mm.

(2)

Na območju peronov nadvišanje ne sme biti večje od 100 mm.

(3)

V notranjih krivinskih kretnicah nadvišanje ne sme biti večje od 120 mm, v zunanjih pa ne večje od 100 mm.

(4)

Nadvišanja, navedena v tem členu, se nanašajo na projektirane vrednosti brez dopustnih toleranc, predpisanih v tem pravilniku.

18. člen

(Izračun nadvišanja)

(1)

Normalno nadvišanje se izvede pri novogradnjah ter pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="869cd2cc-6faf-45e5-a951-7d037f741d5f" type="GIF"&fbcc;

Vrednosti normalnih nadvišanj po predhodni enačbi so izračunane v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Minimalno nadvišanje se izvede pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="02463d36-ecc3-44ed-9724-8c7f682b6992" type="GIF"&fbcc;

Vrednosti minimalnih nadvišanj po predhodni enačbi so izračunane v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Minimalno nadvišanje, ki se izvede na šibkih mestih proge pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog, se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="75484b7a-8bca-4f0d-94aa-8a001afb37da" type="GIF"&fbcc;

(3)

Izjemno minimalno nadvišanje se lahko izvede pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog le izjemoma v posameznih krožnih lokih, v izogib lokalnim omejitvam hitrosti, in to z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca. Izračuna se po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="e121e9ab-a505-4a0e-ab94-3dbda6eca2a0" type="GIF"&fbcc;

Vrednosti izjemnih minimalnih nadvišanj, izračunanih po predhodni enačbi, so izračunane v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

19. člen

(Izvedba nadvišanja)

(1)

Nadvišanje se ne izvede:

- v krivinah glavnih prevoznih tirov postaj, na katerih se ustavljajo vsi vlaki,

- na stranskih postajnih tirih in, praviloma, na industrijskih tirih,

- na kretnicah, razen na krivinskih kretnicah.

(2)

Polovično nadvišanje, ki pa ne sme biti manjše od minimalnega nadvišanja, se izvede v krivinah na glavnih prevoznih tirih, kjer ne ustavljajo vsi vlaki.

(3)

Izračunane vrednosti za normalna nadvišanja se zaokrožujejo na 5 mm. Izračunane vrednosti za minimalna in izjemna nadvišanja se zaokrožujejo na naslednjo višjo vrednost, deljivo s številom 5.

(4)

Najmanjše nadvišanje, ki se še izvede, je 20 mm. Izračunana nadvišanja med vključno 11 in 20 mm se zaokrožujejo na 20 mm, med 0 in 10 mm pa na 0 mm.

(5)

Če je razlika v nadvišanju med posameznimi krožnimi loki košaraste krivine manjša od 30 mm, se v vsej košarasti krivini izvede enako nadvišanje. Pri tem nadvišanje v krožnem loku z manjšim polmerom ne sme biti manjše od minimalnega nadvišanja.

(6)

Dolžina odseka tira brez nadvišanja ali z enakim nadvišanjem je praviloma 0,4Vmax , vendar najmanj 20 m. Pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog, v zahtevnejših terenskih razmerah, je dolžina takega odseka izjemoma lahko 0,1Vmax, vendar najmanj 10 m.

20. člen

(Prehodna klančina)

(1)

Prehod z nenadvišanega dela tira na nadvišani ali prehod med dvema deloma tira z različnima nadvišanjima (košaraste krivine) se izvaja postopno s prehodno klančino.

(2)

Prehodne klančine se izvajajo kot premočrtne prehodne klančine z enakim nagibom po vsej svoji dolžini. Izjemoma, z dovoljenjem upravljavca in na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvedejo tudi krivočrtne prehodne klančine.

(3)

Normalni nagib prehodne klančine za novogradnje in modernizacijo obstoječih prog znaša

1: n = 1: 10 Vmax

(4)

Maksimalni nagib pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog, v zahtevnejših terenskih razmerah, znaša:

1: n = 1: 8 Vmax

(5)

Izjemni maksimalni nagib pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog se lahko izvede le v izredno zahtevnih terenskih razmerah do hitrosti Vmax < / = 120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo gradbene službe pooblaščenega upravljavca, in znaša:

1: n = 1: 6,5 Vmax

(6)

Absolutno največji dopustni nagib prehodne klančine pri novogradnjah in modernizaciji je 1:600, pri vzdrževanju obstoječih prog pa 1:400.

(7)

Najblažji nagib prehodne klančine je 1:2000, z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca pa 1:3000.

21. člen

(Dolžina prehodne klančine)

(1)

Normalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="82b7b101-aff7-4c75-a32f-b94bd672e76e" type="GIF"&fbcc;

(2)

Minimalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="73e76219-4a37-462b-afd7-c14f9eb2c063" type="GIF"&fbcc;

(3)

Izjemna dolžina premočrtne prehodne klančine se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="06534ee0-2ba4-4487-9a5f-3a3f6d59f62c" type="GIF"&fbcc;

Izjemna dolžina prehodne klančine se lahko uporabi le pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog v izredno zahtevnih terenskih razmerah do Vmax < / =120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo gradbene službe pooblaščenega upravljavca.

(4)

Izračunane dolžine se zaokrožijo navzgor na 5 m, na obstoječih progah lahko tudi na 1 m.

(5)

Kadar prehodna klančina ni dovolj dolga, se lahko podaljša v krožno krivino tako, da nadvišanje na začetku krivine ni manjše od minimalnega nadvišanja, dolžina krožne krivine s polnim nadvišanjem pa ne sme biti krajša od 0,4Vmax, izjemoma 0,1Vmax ( 10 m.

Za podaljšanje prehodne klančine v premo pred začetek prehodnice veljajo ista določila kot za podaljšanje prehodne klančine v krožni lok, z razliko, da dopustni presežek nadvišanja ne sme biti prekoračen.

(6)

V košarastih krivinah se prehodna klančina izvede med obema krožnima lokoma, njena dolžina pa se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="5afc70f5-371d-4b03-8619-ce5e5b5d35ef" type="GIF"&fbcc;

(7)

Kadar med krožnima lokoma prehodnica ni potrebna, se prehodna klančina izvede v krožnem loku z večjim polmerom.

(8)

Če med dvema prehodnima klančinama ni prostora za zadostno vmesno premo, se pri istosmernih krivinah lahko:

- vmesna prema zamenja z ustreznim krožnim lokom,

- nadvišanje v večjem krožnem loku podaljša v vmesno premo,

- v vmesni premi izvede nadvišanje, ki zagotavlja zadostno dolžino odseka z enakim nadvišanjem,

- pri S-krivinah izvede križna prehodna klančina.

(9)

Določbe petega odstavka ter druge in tretje alineje osmega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati pri novogradnjah in modernizaciji prog. Na obstoječih progah, kjer obratujejo ali pa je predvideno obratovanje vlakov z nagibno tehniko, pa se lahko uporabljajo do prve obnove zgornjega ustroja.

22. člen

(Prehodnica)

(1)

Prehod iz preme v krožni lok, prehod med dvema istosmernima krožnima lokoma različnih polmerov ali med dvema nasprotno usmerjenima krožnima lokoma se izvede s prehodnico. Ukrivljenost prehodnice mora naraščati na enak način kot narašča nadvišanje v prehodni klančini, kar pomeni, da premočrtnim prehodnim klančinam ustrezajo samo prehodnice s premočrtno sliko ukrivljenosti, krivočrtnim prehodnim klančinam pa prehodnice s krivočrtno sliko ukrivljenosti.

(2)

Prehodnice s premočrtno sliko ukrivljenosti so kubična parabola, popravljena kubična parabola in klotoida.

-

kubična parabola se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="7076f996-b65b-4ce4-8748-1bdb427c48f7" type="jpg"&fbcc;

23. člen

(Izvedba in dolžina prehodnice)

(1)

Prehodnica se mora vgraditi na odprti progi in na glavnih prevoznih tirih postaj, in sicer:

- Povsod, kjer je izvedena prehodna klančina;

- Med premo in krožnim lokom brez nadvišanja, če je izpolnjen pogoj:

&fbco;binary entityId="83e1462f-2a0c-45e7-8e82-c680578069b5" type="GIF"&fbcc;

- Med dvema istosmernima krožnima krivinama, brez vmesne preme, brez nadvišanja ali z enakim nadvišanjem, s polmerom R1 ( R2, če je izpolnjen pogoj:

&fbco;binary entityId="904c941e-e95a-4703-b0f5-525a2c1621c4" type="GIF"&fbcc;

- Med dvema nasprotnima krožnima krivinama brez vmesne preme, ali pri vmesni premi < 0,1Vmax:

&fbco;binary entityId="ce26311a-7104-4b1d-b82b-039d75f44707" type="GIF"&fbcc;

V tem primeru mora biti izpolnjen tudi geometrijski pogoj:

&fbco;binary entityId="10d7794e-1543-4642-aba8-fffa64fafe2e" type="GIF"&fbcc;

(2)

V vseh drugih primerih, tako pri neposrednem spoju preme s krožnim lokom kot pri spoju dveh istosmernih ali nasprotnih krožnih lokov, prehodnica ni potrebna.

(3)

Dolžina prehodnice mora biti praviloma enaka dolžini prehodne klančine in z njo sovpadati po vsej dolžini. Ne glede na prehodno klančino, prehodnica ne sme biti krajša od:

&fbco;binary entityId="f0541eb5-ca8b-4ca9-8486-505c8248f1a4" type="GIF"&fbcc;

(4)

Izračunane dolžine prehodnic se zaokrožujejo navzgor na 5 m, na obstoječih progah lahko tudi na 1 m.

24. člen

(Smer tira)

(1)

Smer tira se ugotavlja z instrumenti ali z merjenjem puščic. V geometrijsko pravilnem krožnem loku morajo biti puščice na enakih tetivah enake, v prehodnici z linearno sliko ukrivljenosti morajo enakomerno naraščati, v premah pa morajo biti enake nič.

(2)

V krožnih lokih s polmerom R ( 300 m in v prehodnicah se puščice merijo na tetivi s = 10 m, v krožnih lokih s polmerom R ( 300 m pa na tetivi s = 20 m.

(3)

Puščica se izračuna po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="8eb3bec9-5feb-4a3a-af57-ecaf4d512360" type="jpg"&fbcc;

"d" je razdalja med začetkom prehodnice in začetkom tetive.

(4)

Dopustne razlike dveh sosednjih puščic v krožnih lokih pri tehničnem prevzemu novega ali obnovljenega tira neposredno po smerni regulaciji so:

&fbco;binary entityId="9fa71aa3-93dd-4c55-a8c8-97aa68690fee" type="GIF"&fbcc;

(5)

Dopustne razlike dveh sosednjih puščic v krožnih lokih v obratovanju lahko dosežejo dvakratno vrednost iz predhodnega odstavka.

(6)

Dopustna razlika med projektiranimi in dejanskimi vrednostmi dveh sosednjih puščic v prehodnici je enaka kot kot v četrtem odstavku tega člena.

(7)

Dopustna razlika dveh sosednjih puščic na tetivi 10 m sme biti pri tehničnem prevzemu novega ali obnovljenega tira neposredno po smerni regulaciji v premi:

( 1mm za hitrosti V ( 60 km/h

( 2mm za hitrosti V ( 60 km/h

(8)

Dopustna razlika dveh sosednjih puščic na tetivi dolžine 10 m pri obratovanju sme biti pri tiru v premi:

( 2mm za hitrosti V ( 60 km/h

( 3mm za hitrosti V ( 60 km/h

25. člen

(Tirni razmik)

(1)

Tirni razmik je odsek tira, namenjen prehodu z ene na drugo medtirno razdaljo.

(2)

V krivini se tirni razmik izvede z ustreznim projektom obeh sosednjih tirov, v premi pa z dvema nenadvišanima nasprotnima krožnima lokoma brez prehodnic z R = 0,5V2max in vmesno premo l > / = 0,4Vmax oziroma, v utesnjenih terenskih razmerah, z neposrednim spojem dveh nenadvišanih nasprotnih krožnih lokov z R = 0,5V2max brez vmesne preme.

Dolžina odseka "L", na katerem se izvede tirni razmik za razliko medtirnih razdalj "e" in vmesno premo "m" je:

&fbco;binary entityId="c2b5a278-df1c-41e1-8bc9-9829b727eb7b" type="GIF"&fbcc;

brez vmesne preme pa

&fbco;binary entityId="52c6ffd7-d8df-44df-a9af-8626e4b83eb3" type="GIF"&fbcc;

(3)

Glede na terenske razmere so dovoljene tudi drugačne tehnične izvedbe tirnega razmika, ki pa morajo v vsakem primeru ustrezati splošnim pogojem ureditve tira v premi in krivini, predpisanim s tem pravilnikom.

26. člen

(Največja dovoljena progovna hitrost)

(1)

Največjo dovoljeno progovno hitrost v krožnih lokih s poljubnim nadvišanjem izračunamo po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="4ce7ea06-118d-492b-89de-491cd73220ea" type="GIF"&fbcc;

Izjemna največja dovoljena hitrost se lahko uvede le v posameznih krožnih lokih in z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca.

(2)

V posameznih krivinah obstoječih prog z R > 350 m, z brezhibno urejenim zgornjim ustrojem, brez šibkih mest, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca in ob predhodno izvedenih preizkusih v skladu z objavo UIC 518 upravljavec izjemoma in le za določena vozna sredstva odobri uporabo bočnega pospeška do 1m/s2. Predlog pooblaščenega upravljavca mora biti utemeljen in podan v pisni obliki, v pisni obliki pa mora biti izdan tudi sklep upravljavca.

(3)

Največjo dovoljeno progovno hitrost v krožnih lokih z maksimalnim nadvišanjem 150 mm izračunamo po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="da3c372d-3d83-4608-8068-b0b007795fb9" type="GIF"&fbcc;

Izjemna največja dovoljena hitrost se lahko uvede le v posameznih krožnih lokih in z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca.

(4)

Največjo dovoljeno progovno hitrost v odvisnosti od strmine prehodne klančine izračunamo po naslednjih enačbah:

&fbco;binary entityId="228393e4-0c5b-4765-aa80-72f5154002c2" type="GIF"&fbcc;

- izjemno za potniške vlake pri optimiranju hitrosti:

&fbco;binary entityId="f29812dd-f3c3-48fc-810e-323e6e10170a" type="GIF"&fbcc;

(5)

Največja dovoljena progovna hitrost v krožnih lokih brez prehodnic in brez nadvišanja se izračuna po naslednji tabeli:

&fbco;binary entityId="1217a1dc-d196-400c-93d1-ddd49b16bf58" type="GIF"&fbcc;

(6)

Največja dovoljena progovna hitrost v prehodnici s premočrtno sliko ukrivljenosti se v odvisnosti od dolžine prehodnice in primanjkljaja nadvišanja izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="2027288f-3576-4d0a-ac06-7c7c8e78588f" type="GIF"&fbcc;

(7)

Vrsta, oblika in način postavljanja signalnih znakov na mestih spremembe največje dovoljene progovne hitrosti so določeni s Signalnim pravilnikom.

27. člen

(Sprememba nagiba nivelete)

(1)

Največji dovoljeni vzdolžni nagib nivelete na odprti progi regionalnih prog je 25 ‰.

(2)

Za novogradnje glavnih prog je dovoljen največji vzdolžni nagib 12,5 ‰, izjemoma na zahtevnejših topografskih območjih 17,5 ‰.

(3)

Največji dopustni nagib nivelete na postajah, v premi je 1 ‰, v krivini pa do 2,5 ‰, odvisno od polmera krožnega loka.

(4)

V predorih mora biti nagib nivelete vsaj 2 ‰ pri dolžini predora do 1000 m, oziroma 4 ‰ pri dolžini predora več kot 1000 m. Niveleta mora imeti v predorih praviloma strešni nagib in različne višinske kote portalov, lahko pa se izvede tudi z enostranskim nagibom.

(5)

Lom nivelete se mora vertikalno zaokrožiti, kadar je razlika med dvema sosednjima nagiboma, pri modernizaciji obstoječih prog večja od 2 ‰, pri novogradnjah prog pa kadar je razlika večja od 1 ‰.

(6)

Lomi nivelete se zaokrožijo z vertikalnim krožnim lokom, in sicer:

- normalno z Rv = 0,50V2max do Rv = V2max,

- minimalno z Rv = 0,25.V2max ( 2000 m.

(7)

V območju prometnih mest na regionalnih progah se lom nivelete zaokrožuje s polmerom Rv ( 1000 m.

(8)

Na ranžirnih postajah se lahko lom nivelete zaokroži tudi z manjšim polmerom, ki pa ne sme biti manjši od Rv = 750 m, na vrhu drče pa ne manjši od Rv = 250 m.

(9)

Zaokrožitev loma nivelete praviloma ne sme sovpadati s kretnicami, križišči, dilatacijskimi napravami, okretnicami, čistilnimi jamami, tirnimi tehtnicami, prehodnicami, prehodnimi klančinami in mostovi z odprtim voziščem. Začetek oziroma konec zaokrožitve loma nivelete mora biti oddaljen najmanj 5 m od naštetih naprav in objektov. Izjemoma se zaokrožitve lahko izvedejo tudi v prehodni klančini ali v prehodnici, če je takšna rešitev neizogibna in utemeljena. Radij zaokrožitve mora v tem primeru biti vsaj Rv = 0,50V2max, vendar najmanj 5000 m. Izjemoma lahko kretnica sovpada z zaokrožitvijo vse do nagiba i = 10 ‰, če se lom nivelete zaokroži s polmerom Rv ( 10000 m na glavnih tirih ali z Rv ( 5000 m na stranskih tirih. Prav tako lahko mostovi z odprtim voziščem sovpadajo z zaokrožitvijo v primeru konveksne vertikalne krivine, če je polmer zaokrožitve Rv ( 10000 m.

(10)

Dolžina tangente vertikalne zaokrožitve se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="698b8165-5f18-4eea-9c99-b46000f5f09d" type="GIF"&fbcc;

Znak plus (+) v predhodni enačbi se upošteva pri prehodu z vzpona v padec in obratno, znak minus (-) pa pri prehodu z vzpona na vzpon ali s padca na padec s tem, da se nagibi upoštevajo v absolutnih vrednostih.

(11)

Ordinate zaokrožitve loma nivelete se merijo od tangente in se izračunajo po obrazcu:

&fbco;binary entityId="9214f505-e392-41eb-8b58-b79aae496803" type="GIF"&fbcc;

III. SVETLI PROFIL

28. člen

(Definicija in vrste svetlih profilov)

(1)

Svetli profil je omejena, na tir pravokotna ravnina, katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s sečiščem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita zgornji površini obeh sosednjih tirnic. V svetli profil ne smejo segati deli posameznih postrojev proge, objektov, signalov, progovnih oznak, deponiranega materiala in drugih predmetov.

(2)

Razlikujemo normalni svetli profil, minimalni svetli profil in svetli profil GC. Vsi navedeni profili temeljijo na kinematični podlagi in so izdelani v skladu z metodologijo, ki je predpisana v objavah UIC 505 in 506. Mere v tem pravilniku navedenih profilov veljajo za preme in krivine z R > / = 250 m.

(3)

Za polmere krivin z R < 250 m se polširine vseh svetlih profilov povečajo za razširitev po naslednji tabeli:

&fbco;binary entityId="e8c82d33-aa79-42bc-b29a-41ab0764496e" type="jpg"&fbcc;

29. člen

(Normalni svetli profil)

(1)

Normalni svetli profil je treba upoštevati pri vzdrževanju in modernizaciji obstoječih prog. Njegove mere in oblika za polmere krivin, večjih od 250 m, so razvidni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Leva polovica svetlega profila velja za odprto progo, glavne prevozne tire in glavne postajne tire, namenjene potniškim vlakom, desna polovica pa za druge tire.

(2)

Normalni svetli profil sestoji iz površine, ki mora biti zagotovljena za prevoz železniških vozil ob upoštevanju horizontalnih in vertikalnih nihanj, tirnih toleranc ter minimalne oddaljenosti delov vozne mreže pod napetostjo in dodatnih površin A in B, v katerih se, pod posebnimi pogoji, lahko nahajajo določeni objekti, deponirani material ali stabilne naprave.

(3)

V območje "A" lahko segajo naprave in objekti, ki so potrebni pri izvajanju železniškega prometa (peroni, nakladalne klančine, ranžirne naprave in stebri vozne mreže), ter drugi predmeti in naprave pri gradbenih delih ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi.

(4)

V območje "B" lahko segajo naprave, deponirani material in začasni objekti pri gradbenih delih na progi ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi.

(5)

Območji A in B se ne upoštevata pri tirih na okretnicah in prenosnicah, pri vratih lokomotivskih depojev in delavnic za tirna vozila, ob silosih, pri kontrolnih nakladalnih profilih, na tirnih tehtnicah, ob nakladalno-razkladalnih žerjavih in ob drugih nakladalno-razkladalnih napravah.

(6)

V predorih in v predorskih predusekih se polovične širine normalnega svetlega profila lahko zmanjšajo na 1900 mm, če so zagotovljene posebne reševalne poti.

(7)

Minimalni odmik najbližjega roba signala ali stebra vozne mreže od osi tira pri vzdrževanju in modernizaciji obstoječih prog je 2200 mm (območje "B").

(8)

Dodatni profil nad koto 4800 mm velja le za elektrificirane proge in je namenjen za namestitev kontaktnega vodnika vozne mreže in za prehod odjemnika toka vlečnih vozil.

(9)

Potreben prostor za montažo voznega omrežja, ki ga je treba zagotoviti nad svetlim profilom, je odvisen od zasnove premostitvenega objekta, njegove lokacije (odprta proga, prometna mesta), konstrukcije vozne mreže in dispozicije drogov vozne mreže in se določi s projektom vozne mreže na premostitvenem objektu.

30. člen