Zakon o poslancih (ZPos)

2228. Zakon o poslancih

Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedestvo Republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o poslancih

Razglaša se zakon o poslanih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 29. septembra 1992.

Št. 0100/102/92

Ljubljana, dne 29. septembra 1992

Predsednik
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O POSLANCIH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Poslanke in poslance državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: poslanci) izvolijo državljani Slovenije po zakonu o volitvah v državni zbor.

2. člen

Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora.

3. člen

Poslanci opravljajo funkcijo poslanca poklicno.

4. člen

Poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca.

5. člen

Nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca.

Kandidatu za poslanca ne sme proti njegovi volji prenehati delovno razmerje niti se mu ne sme poslabšati položaj v delovnem razmerju zaradi sprejema kandidature.

Kandidat za poslanca, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidature.

II. PRIDOBITEV IN PRENEHANJE POSLANSKEGA MANDATA

6. člen

Izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru.

7. člen

Državni zbor potrdi poslanske mandate na prvi seji po izvolitvi.

Na prvi seji državnega zbora se najprej izvoli mandatno-imunitetna komisija. V mandatno-imunitetni komisiji morajo biti zastopani predstavniki vseh poslanskih skupin v državnem zboru.

Mandatno-imunitetna komisija pregleda potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavi poročilo za državni zbor. Sestavni del poročila so seznam izvoljenih kandidatov za poslance in potrdila o izvolitvi.

O potrditvi mandatov odloča državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije. O vsakem spornem mandatu odloča državni zbor posebej.

8. člen

Kandidat, ki mu državni zbor ne potrdi poslanskega mandata, ima zoper odločitev državnega zbora pravico do pritožbe na ustavno sodišče v osmih dneh od dneva odločitve. Ustavno sodišče lahko razveljavi odločitev državnega zbora in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne.

Če poslanski mandat ni potrjen, se šteje, da kandidat ni bil izvoljen za poslanca.

9. člen

Poslancu preneha mandat:

-

če izgubi volilno pravico,

-

če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

-

če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

-

če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,

-

če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,

-

če odstopi.

Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Poslancu ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.

III. NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE POSLANCA Z DRUGIMI FUNKCIJAMI IN DEJAVNOSTMI

10. člen

Poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti.

11. člen

Z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.

12. člen

Poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.

Najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata mora poslanec prenehati z opravljanjem dejavnosti iz prejšnjih odstavkov. Če tega ne stori, mu preneha mandat.

13. člen

Poslanec sme po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, vendar največ v obsegu, ki ne presega tretjine polnega delovnega časa, potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del.

Državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa odkloni poslancu opravljanje dejavnosti ali dela, če to vpliva na izvrševanje funkcije poslanca ali ovira objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije.

14. člen

Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za podpredsednika vlade ali ministra, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca.