Odločba o ugotovitvi skladnosti z ustavo zakona o volitvah v Državni zbor, zakona o lokalnih volitvah, 22. člena zakona o evidenci volilne pravice, četrtega odstavka 53. člena, 134. člena in drugega odstavka 140. člena statuta Mestne občine Koper, o ugotovitvi protiustavne pravne praznine v zakonu o evidenci volilne pravice ter o delnem zavrženju pobude

844. Odločba o ugotovitvi skladnosti z ustavo zakona o volitvah v Državni zbor, zakona o lokalnih volitvah, 22. člena zakona o evidenci volilne pravice, četrtega odstavka 53. člena, 134. člena in drugega odstavka 140. člena statuta Mestne občine Koper, o ugotovitvi protiustavne pravne praznine v zakonu o evidenci volilne pravice ter o delnem zavrženju pobude

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Danijela Starmana iz Kopra in drugih, na seji dne 12. februarja 1998

 

1. Ni v neskladju z ustavo, da zakon o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) daje pripadnikom italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti pravico, da na volitvah poslancev Državnega zbora oddajo po dva glasova.

2. Ni v neskladju z ustavo, da zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) daje pripadnikom italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti pravico, da na volitvah članov občinskega sveta oddajo po dva glasova.

3. Člen 22 zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92) ni v neskladju z ustavo.

4. V neskladju z ustavo je, da zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/52) ne opredeljuje meril, po katerih komisije italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti odločajo o vpisu volivcev v posebni volilni imenik državljanov pripadnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Državni zbor mora to neskladje z ustavo odpraviti do razpisa naslednjih rednih volitev v Državni zbor.

 5. Četrti odstavek 53. člena, 134. člen in drugi odstavek 140. člena statuta Mestne občine Koper niso v neskladju z ustavo in z zakonom.

 6. Pobuda se zavrže v delu, ki se nanaša na zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92) in poslovnik Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 28/96 in 26/97).

 

Ustavno sodišče je dne 6. 6. 1996 s sklepom delno sprejelo, delno zavrnilo in delno zavrglo pobudo Danijela Starmana in drugih (v nadaljevanju: pobudniki), s katero so izpodbijali določbe naslednjih predpisov:

zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92 – v nadaljevanju: ZEVP),

zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 – v nadaljevanju: ZVDZ),

zakona o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94 – v nadaljevanju: ZSNS),

zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 – v nadaljevanju: ZLV) in

statuta Mestne občine Koper (Uradne objave Koper/Capodistria, št. 9/95 – v nadaljevanju: statut).

Pobuda je bila sprejeta v delu, ki se nanaša na:

zatrjevano protiustavnost pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti (v nadaljevanju: narodni skupnosti), da na volitvah v Državni zbor in na volitvah v občinske svete oddajo po dva glasova – enega za izvolitev predstavnika narodne skupnosti v Državnem zboru oziroma občinskem svetu in drugega za volitve drugih poslancev oziroma članov občinskega sveta; to pravico jim dajeta ZVDZ in ZLV,

22. člen ZEVP,

četrti odstavek 53. člena, 134. člen in drugi odstavek 140. člena statuta.

Pobudniki menijo, da je dvojna volilna pravica, kot sami označujejo pravico pripadnikov narodnih skupnosti, da na volitvah v Državni zbor in v občinske svete oddajo dva glasova, v neskladju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Dvojna volilna pravica je po njihovem mnenju ustavno nedopustna diskriminacija, ki v ničemer ne prispeva k varstvu narodnih skupnosti.

Pobudniki so v prvotni pobudi izrazili stališče, da bi moral poslovnik Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 28/96 in 26/97 – v nadaljevanju: poslovnik) omejiti meje mandata zastopnikov narodnih skupnosti. Po njihovem mnenju je protiustavno, če predstavnika narodnih skupnosti sodelujeta pri odločanju o vseh zadevah, ki so v pristojnosti Državnega zbora.

Določba 22. člena ZEVP, ki omogoča vpis v volilni imenik na zahtevo tudi tistim pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti, ki nimajo stalnega prebivališča v narodnostno mešanih naseljih, je po mnenju pobudnikov protiustavna zato, ker s širjenjem pravic na neavtohtone pripadnike narodne skupnosti presega ustavno zaščito narodnosti.

Po mnenju pobudnikov so v neskladju z ustavo tudi naslednje določbe statuta:

določba 134. člena, ki podeljuje krajevnim skupnostim status pravne osebe (pobudniki menijo, da z ustanavljanjem pravnih oseb javnega prava statut posega v pristojnost zakonodajalca),

določba drugega odstavka 140. člena, ker določa neposredno zastopanost narodnih skupnosti v svetih krajevnih skupnosti (pobudniki menijo, da za krajevno skupnost ne pridejo v poštev posebne določbe o pravicah narodne skupnosti, ker ni samoupravna lokalna skupnost), in

določba četrtega odstavka 53. člena, ki določa, da mora biti podžupan pripadnik italijanske narodnosti, če ni pripadnik italijanske narodnosti župan (s tem, menijo pobudniki, je osebam, ki niso italijanske narodnosti, diskriminatorno omejena pasivna volilna pravica).

Pobudniki so dne 14. 11. 1996 vložili "predlog za začasno zadržanje ZVDZ, kolikor daje pripadnikom narodnih skupnosti dvojno volilno pravico, določb poslovnika, kolikor le-te ne opredeljujejo meje mandata zastopnikov narodnih skupnosti (zlasti drugi odstavek 119. in drugi odstavek 128. člena) in zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92 – v nadaljevanju: ZoP) v celoti glede zastopnikov narodnih skupnosti". V tej vlogi ponovno poudarjajo svoje stališče, da je protiustavno, da poslanca, ki sta predstavnika narodnih skupnosti, sodelujeta pri odločanju o vseh zadevah v Državnem zboru, npr. tudi pri izvolitvi predsednika vlade in imenovanju ministrov. Ustavno sodišče je štelo, da so z navedenim predlogom pobudniki razširili pobudo tudi na poslovnik in ZoP. Opravilo je javno obravnavo predloga za začasno zadržanje in po njej predlog s sklepom zavrnilo.

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve (v nadaljevanju: sekretariat) je najprej (še pred delnim sprejetjem pobude) odgovoril na celotno pobudo. Meni, da pobuda ni utemeljena, saj "zakoni, ki jim pobudniki očitajo kršitev ustave, le izvajajo ustavne določbe o posebnih pravicah avtohtonih narodnih skupnosti". Posebno varstvo narodnih skupnosti je po mnenju sekretariata izvedba načela enakosti, in sicer taka, ki upošteva poseben položaj in okoliščine, v katerih ti skupnosti živita. Tudi če bi zakoni določali še druge ali širše pravice, kot jih določa ustava, to ne bi bilo z njo v nasprotju, meni sekretariat.