Pravilnik o pitni vodi

865. Pravilnik o pitni vodi

Na podlagi zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za zdravje

P R A V I L N I K o pitni vodi*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode.

2. člen

Pitna voda je:

1.

voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda;

2.

vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.

3. člen

Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:

1.

ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi;

2.

ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;

3.

je skladna z zahtevami, določenimi v delih A in B Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.

Skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) je skladnost z zahtevami za mejne vrednosti parametrov iz priloge I, ki se po potrebi dopolni z dodatnimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi.

4. člen

Ta pravilnik se ne uporablja za pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, o čemer mora prebivalce obvestiti lokalna skupnost, razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode.

V primeru oskrbe s pitno vodo iz prejšnjega odstavka mora lokalna skupnost prebivalce poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki zaradi onesnaževanja vode, ki se uporablja kot pitna voda.

Če obstaja utemeljen sum, da voda iz prejšnjega odstavka predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje.

Priporočila iz prejšnjega odstavka pripravi komisija iz 5. člena tega pravilnika.

5. člen

Minister, pristojen za zdravje, imenuje komisijo za pitno vodo, ki jo sestavljajo strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: komisija) in ki opravlja naslednje naloge:

1.

predlaga dodatne parametre in njihove mejne vrednosti iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, ki bi lahko predstavljale potencialno nevarnost za zdravje ljudi;

2.

pripravlja priporočila in navodila iz 4., 9., 18., 21. in 31. člena tega pravilnika;

3.

ocenjuje potencialno nevarnost pitne vode za zdravje ljudi oziroma zdravstveno ustreznost pitne vode;

4.

daje mnenja iz 20., 21. in 27. člena tega pravilnika;

5.

daje mnenje ali je neskladnost parametrov v primerih iz 22. člena tega pravilnika nepomembna;

6.

daje mnenje ali obstaja verjetnost, da se bo neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika ponovila in v zvezi s tem opozori upravljavca, da mora pridobiti dovoljenje za odstopanje;

7.

sprotno obvešča ministrstvo, pristojno za zdravje, o nadomestni oskrbi s pitno vodo iz 21. člena tega pravilnika;

8.

določi vsebino poročila iz 34. člena tega pravilnika;

9.

v primeru nepričakovanih dogodkov sprejema strokovne odločitve;

10.

pripravlja strokovna mnenja s področja problematike pitne vode.

Delo komisije koordinira Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ). Sedež komisije je na IVZ. O načinu svojega delovanja komisija sprejme poslovnik.

6. člen

Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).

Če upravljavec ni določen, izvaja vse obveznosti upravljavca iz tega pravilnika lokalna skupnost.

Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami tega pravilnika, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.

7. člen

Upravljavec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

8. člen

Skladnost mora biti zagotovljena:

1.

na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda;

2.

v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil;

3.

v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira;

4.

v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

9. člen

Ne glede na 7. člen tega pravilnika se šteje, da je upravljavec izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.

Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

1.

priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

2.

ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in

3.

ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.

V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

Priporočila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena pripravi komisija.

II. NOTRANJI NADZOR IN SPREMLJANJE STANJA

10. člen

Notranji nadzor

Upravljavec mora izvajati notranji nadzor.

Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.

HACCP načrt mora vsebovati tudi mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja.

Notranji nadzor se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil.

Spremljanje (monitoring)

11. člen

Za preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve tega pravilnika ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov, določene v prilogi I, zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, spremljanje pitne vode (v nadaljnjem besedilu: monitoring).

Nosilec monitoringa je javni zdravstveni zavod, ki je ustanovljen za spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov za območje države in ga imenuje minister, pristojen za zdravje.