Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)

630. Zakon o divjadi in lovstvu - ZDLov-1

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)

Razglašam Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. januarja 2004.

Št. 001-22-1/04

Ljubljana, dne 4. februarja 2004.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O DIVJADI IN LOVSTVU (ZDLov-1)

I. DEL

SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja.

(2)

Upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa:

-

ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva;

-

ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb;

-

preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi;

-

trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

(3)

Z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico.

2. člen

(divjad)

(1)

Divjad so vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo.

(2)

Namen upravljanja z divjadjo in v njenem življenjskem prostoru je:

-

s posegi v populacije in ukrepanjem v okolju vzdrževati divjad posameznih vrst v ravnovesju med seboj in v okolju danimi življenjskimi možnostmi za njeno preživljanje;

-

ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi;

-

ohraniti posamezni vrsti divjadi naravni prirojen način življenja v času in prostoru;

-

ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka.

(3)

Pri upravljanju z divjadjo velja splošni varstveni režim po predpisih o ohranjanju narave.

(4)

Divjad uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom.

3. člen

(lovstvo)

(1)

Lovstvo je dejavnost trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, s katero se lahko ukvarjajo pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

(2)

Trajnostno gospodarjenje z divjadjo obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov.

4. člen

(temeljna izhodišča načrtovanja, nosilci načrtovanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo)

(1)

Podlage za upravljanje z divjadjo so program upravljanja z divjadjo v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: program upravljanja), načrti za upravljanje z divjadjo ter vsi razvojni načrti in dokumenti s področja varstva narave, razvoja gozdov, razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti, ki se nanašajo na okolje.

(2)

Za namen upravljanja z divjadjo se površina Republike Slovenije razdeli na lovsko upravljavska območja, ki se za izvajanje načrtovanih ukrepov razdelijo na lovišča in lovišča s posebnim namenom.

(3)

Načrtovanje upravljanja z divjadjo mora biti veliko površinsko in mora izhajati iz stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja ter njunega medsebojnega odnosa.

(4)

Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

(5)

Nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo so upravljavci lovišč in upravljalci lovišč s posebnim namenom.

(6)

Upravljavci z lovišči in lovišči s posebnim namenom so v Republiki Sloveniji za dejavnost lovstva registrirane pravne osebe, ki se morajo zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združevati v območna združenja upravljavcev lovišč.

(7)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih. Vlada uredi trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih s posebnim namenom z aktom o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom ali s posebnim aktom.

5. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

Biokoridor je razmeroma ohranjen, dovolj širok naravni prehod med deli populacijskega območja, po katerem lahko določena vrsta divjadi prečka zanjo neprijazno okolje.

Biološki kazalniki so meritve in ocene na divjadi (telesna teža, teža in razvitost rogovja, stopnja oplojenosti, zdravstveno stanje) in v njenem okolju (stopnja objedenosti posameznih rastlinskih vrst, prisotnost za prehrano ustreznih vrst, ipd.), ki kažejo stanje populacij divjadi, njenega okolja ter njunega medsebojnega odnosa.

Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije lovci oziroma lovke (v nadaljnjem besedilu: lovec) z najmanj dvema lovskima psoma, ki divjad dvigata in jo glasno gonita, tako da poženeta divjad proti lovcem na stojišču.

Divjačina je meso uplenjene divjadi.

Divjad v ujetništvu so posamezni osebki ali skupine osebkov divjadi, zaprti v kletkah, voljerah ali na ograjenih površinah manjših od 0,5 ha.

Ekocelica je ožji del naravnega okolja, ki omogoča prosto živečim živalskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj (kritje, možnost za gnezdenje in poleganje mladičev, itd.)

Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in jo dalj časa glasno goni.

Gonjač oziroma gonjačica (v nadaljnjem besedilu: gonjač) je oseba, ki divjad poganja proti lovcem.

Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za iskanje ranjene divjadi.

Krmišče je lovski objekt namenjen krmljenju divjadi zaradi:

-

zagotavljanja prehrane v kriznem obdobju (visok sneg, izostanek naravnega obroda in podobno),

-

preprečevanja škod na kmetijskih zemljiščih in gozdnem drevju (preprečevalna krmišča) ali

-

zadrževanja divjadi zaradi uravnavanja številčnosti (privabljalna krmišča).

Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

Lov na klic je način lova, pri katerem lovec z različnimi pripomočki oponaša glas divjadi ali njenega plena, da bi jo privabil v svojo bližino.

Lovka je priprava ali naprava, ki divjad, ki zaide vanjo, zadrži živo in nepoškodovano.

Lovna doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi dovoljeno loviti.

Lovopust ali varstvena doba je čas v letu, ko je določeno vrsto divjadi prepovedano loviti.

Lovske priprave so pasti, zanke, vabila, mreže, limanice in podobno.

Lovski objekti so visoke preže, krmišča, lovske steze, solnice, krmne njive, kaluže, lovske koče in bivaki.

Lovski pes je čistokrvni pasemski pes iz skupine goničev, jamarjev, barvarjev, šarivcev, ptičarjev in retriverjev, ki se uporablja pri brakadi, pogonu, sledenju ranjene divjadi, jamarjenju in prinašanju divjadi iz vode, ki je lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.

Lovsko orožje so lovske puške, pištole in revolverji.

Mala poljska divjad so fazan, poljska jerebica, poljski zajec in raca mlakarica.

Mirna cona je obsežnejši predel naravnega okolja, kjer so dejavnosti, ki vznemirjajo divjad, omejene oziroma prepovedane.

Mrhovišče je kraj, kamor se polaga hrana živalskega in rastlinskega izvora z namenom privabljanja in krmljenja medveda ali drugih zveri.

Obora je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju, obdana z ograjo, ki ne dopušča prehajanja določenim ali vsem vrstam divjadi.

Odlov je način lova, pri katerem divjad ujamemo živo.

Odvzem divjadi zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok.

Parkljasta divjad so srnjad, jelenjad, damjak, gams, muflon, kozorog in divji prašič.

Past je priprava, ki divjad, ki vanjo zaide, zadrži nepoškodovano, jo poškoduje ali usmrti.

Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi v vrsti drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da požene divjad proti lovcem na stojiščih.

Populacija divjadi je med seboj z mnogimi odnosi in soodvisnostmi v nedeljivo biosistemsko enoto povezana skupnost osebkov iste vrste, ki živijo na določenem naravnem prostoru in imajo potencialno možnost razmnoževanja.

Pritisk je način lova, pri katerem se gonjači tiho premikajo po stanišču divjadi, tako da poženejo divjad proti lovcem na stojišču.

Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije lovci.

Stečina je uhojena pot, po kateri se divjad običajno premika v svojem okolju.

Ukrepi v življenjskem okolju divjadi so vsa dela v okolju, s katerimi se ohranjajo, obnavljajo ali izboljšujejo življenjske možnosti divjadi (npr. ohranjanje gozdnih jas, grmišč, logov in mokrišč, vzdrževanje in urejanje pasišč, remiz za divjad, sadnja plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, itn.).

Vabnik je živa ali umetno izdelana ptica določene vrste, postavljena v njeno naravno okolje z namenom, da bi privabila sovrstnike.

Varstvo divjadi je poseganje v populacije posamezne vrste divjadi s ciljem njene ohranitve, izvajanje ukrepov v življenjskem okolju divjadi, opredeljevanje in zagotavljanje mirnih con za divjad.

Velike zveri so rjavi medved, volk in ris.

Vzreja ali reja divjadi je gojitev divjadi po predpisih s področja ohranjanja narave.

Zimovališče je del življenjskega prostora populacije, kjer njeni osebki preživijo zimsko obdobje.

Življenjske možnosti divjadi so možnosti za zadovoljevanje vseh življenjskih potreb divjadi (hrana, zavetišča, skrivališča in podobno).

II. DEL

PROSTORSKE ENOTE ZA NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE Z DIVJADJO

6. člen

(lovsko upravljavsko območje)

(1)

Lovsko upravljavsko območje je širša veliko-površinska ekološka celota, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi v vseh letnih časih in jo določajo ekološki dejavniki in življenjske zahteve divjadi, pa tudi naravne ali umetne ovire, ki jih divjad redko ali sploh ne prehaja.

(2)

Lovsko upravljavsko območje se oblikuje na podlagi ekoloških dejavnikov in življenjskih značilnosti populacij divjadi oziroma skupin populacij divjadi, ki živijo na največji površini in imajo največji vpliv na okolje. Pri tem se celota populacije ne sme deliti, razen v primeru operativno prevelikih območij. Pri tem se upoštevajo:

-

vse površine, na katerih populacija preživlja posamezne letne čase;

-

možnosti širjenja populacije divjadi v prostoru;

-

naravne ali umetno vnesene ovire v prostoru, ki jih divjad redko prekoračuje;

-

v primerih, ko ostre meje območij populacij v prostoru ne obstajajo, meje lovišč in lovišč s posebnim namenom.

(3)

Meje lovsko upravljavskih območij določa Vlada na predlog ministra, pristojnega za divjad in lovstvo oziroma ministrice, pristojne za divjad in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo narave oziroma ministrico, pristojno za varstvo narave. Strokovne podlage za njihovo določitev pripravi Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in kmetijsko gozdarsko zbornico.

(4)

Meje lovsko upravljavskih območij lahko Vlada spremeni na podlagi novih ugotovitev o mejah in gibanjih populacij divjadi, ob nastanku novih ovir v naravi, ki jih divjad ne prekoračuje ter v drugih primerih, ko to zahteva ekološka zaokroženost lovsko upravljavskih območij.

7. člen

(lovišče s posebnim namenom)

(1)

Lovišča s posebnim namenom se ustanovijo z namenom opravljanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja.

(2)

Lovišča s posebnim namenom se oblikujejo v najbolj ohranjenih in značilnih naravnih okoljih Republike Slovenije, pri čemer se smiselno upoštevajo tudi merila iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada na predlog ministra. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč s posebnim namenom izdela Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije.

(4)

Vlada ob ustanovitvi lovišča s posebnim namenom določi tudi:

-

posebne naloge takega lovišča,

-

upravljavca takega lovišča,

-

morebitne posebne režime upravljanja v lovišču ter

-

načine financiranja takega lovišča.

8. člen

(lovišče)

(1)

Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 ha lovne površine ter glede na naravne ter druge pogoje v prostoru omogoča:

-

smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem območju načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo;

-

zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;

-

učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo.

(2)

Lovišča ustanovi na predlog ministra Vlada. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč izdela Zavod, v sodelovanju z lovskimi in naravovarstvenimi organizacijami.

(3)

Vlada lahko spremeni meje lovišč v naslednjih primerih:

-

če sekajo mejo lovsko upravljavskega območja;

-

če je to potrebno zaradi ostre umetne ločnice v lovišču, ki otežuje prehod živali;

-

če se lovna površina lovišča zmanjša in ne dosega 2.000 ha;

-

če se del lovišča vključi v lovišče s posebnim namenom in obratno;

-

v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi sprememb pri divjadi ali v njenem življenjskem okolju.

9. člen

Lovišča in lovišča s posebnim namenom se oblikujejo ne glede na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravno-administrativnih delitev ozemlja Republike Slovenije.

10. člen

(lovna in nelovna površina)

(1)

Nelovne površine so:

1.

površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi;

2.

površine naselij in zaselkov;

3.

javni in zasebni parki ter pokopališča;

4.

vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice in intenzivne kmetijske kulture, ograjeni z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi;

5.

z ograjo obdani industrijski in drugi objekti;

6.

površine vseh vrst obor, razen lovnih;

7.

otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena sprehajališča, kopališča in podobni objekti;

8.

površine, na katere dostop ni dovoljen;

9.

površine vseh javnih cest, prog in druge tovrstne površine.

(2)

V lovno površino se razen površin iz prejšnjega odstavka, štejejo vse površine, vključno s tistimi, na katerih je zaradi ohranitve določenih vrst divjadi začasno prepovedano loviti.

(3)

Površine obor razen lovnih ne štejejo v lovno površino lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, v katerem se obora nahaja.

(4)

Lovne in nelovne površine se določijo v katastru lovsko upravljavskega območja, lovišča in lovišča s posebnim namenom.

11. člen

(kataster)

(1)

Kataster lovsko upravljavskih območij, lovišč in lovišč s posebnim namenom vodi Zavod.

(2)

Kataster lovsko upravljavskega območja, lovišča in lovišča s posebnim namenom se uskladi z vsebinami izvedbenih prostorskih aktov.

(3)

Vsebino in način vodenja katastra s podzakonskim aktom predpiše minister.

III. DEL

NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA Z DIVJADJO

12. člen

(program upravljanja)

(1)

Program upravljanja določa strategijo za usmerjanje razvoja populacij divjadi in ukrepanje v njihovem življenjskem okolju med posameznimi lovsko upravljavskimi območji.

(2)

V programu upravljanja se za posamezne vrste divjadi opredelijo zlasti:

-

osrednja življenjska območja,

-

robna življenjska območja,

-

biokoridorji,

-

možne smeri širjenja divjadi v Sloveniji,

-

usmeritve za ohranitev in varstvo divjadi,

-

materialni in drugi pogoji za zagotavljanje ohranitve in varstva divjadi ter njenega življenjskega okolja po posameznih lovsko upravljavskih območjih,

-

pogoji za zagotavljanje njenega sobivanja s človekom.

(3)

Program upravljanja je trajna podlaga za načrtovanje po lovsko upravljavskih območjih. Program upravljanja se spreminja in dopolnjuje zaradi prilagajanja spremembam stanja v razvoju populacij divjadi in njenega življenjskega okolja.

(4)

Program upravljanja je sestavni del programa razvoja gozdov.

13. člen

(načrti upravljanja z divjadjo)

(1)

Načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem življenjskem okolju so dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja, letni načrt lovsko upravljavskega območja ter letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. Vsebina načrtov je javna in se mora trajno hraniti.

(2)

Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami, območnimi enotami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnimi skupnostmi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem.

(3)

Letni načrt za posamezno lovišče in lovišče s posebnim namenom izdelujejo upravljavci.

14. člen

(dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja)

(1)

V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in razvoj populacij posameznih vrst divjadi v lovsko upravljavskem območju ter načela posegov v populacije posameznih vrst divjadi z lovom.

(2)

V dolgoročnem načrtu lovsko upravljavskega območja se določijo cilji, usmeritve ter ukrepi:

-

za ohranitev populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja,

-

za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem,

-

za zagotovitev trajnostne rabe divjadi z lovom.

(3)

Cilji in usmeritve ter ukrepi iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi ugotovitev o stanju populacij divjadi in njihovega okolja ter evidentiranih bioloških kazalnikov, ob upoštevanju usmeritev iz programa upravljanja ter načrtov drugih dejavnosti v prostoru.

(4)

Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja se izdela za obdobje desetih let in je osnova pri izdelavi prostorskih planov in za presoje pri izdaji dovoljenj za posege v prostor.

15. člen

(letni načrt lovsko upravljavskega območja)

(1)

V letnem načrtu lovsko upravljavskega območja se na podlagi usmeritev iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja, izvajanja načrta v preteklih letih ter ugotovitev, zbranih na podlagi opazovanj in analiz bioloških kazalnikov določijo vrste in obseg ukrepov za ohranitev populacij vrst divjadi in naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem, ki jih morajo opraviti upravljavci.

(2)

Letni načrt lovsko upravljavskega območja določa za celotno območje, skupine lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom, izjemoma pa za posamezna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom znotraj lovsko upravljavskega območja, odvzem divjadi ter načrtovana dela za vzdrževanje življenjskega okolja divjadi.

16. člen

(letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom)

(1)

Letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom vsebuje načrt odvzema posameznih vrst divjadi ter načrt del v življenjskem okolju divjadi.

(2)

Letni načrt lovišča in lovišča s posebnim namenom mora biti usklajen z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja.

(3)

Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev in Zavodom smotrno razdelijo v letnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom.

17. člen

(postopek sprejemanja načrtov)

(1)

Minister podrobneje predpiše vsebino načrtov upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem okolju, roke za sprejemanje načrtov ter način predstavitve in nadzora uresničevanja načrtov.

(2)

Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave.

(3)

Letni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme minister.

(4)

Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom sprejme pristojni organ upravljavca.

IV. DEL

JAVNA SLUŽBA ZA PODROČJE DIVJADI IN LOVSTVA IN DEJAVNOSTI, KI SO V JAVNEM INTERESU

18. člen

(javna služba za področje divjadi)

(1)

Javna služba za področje divjadi (v nadaljevanju javna služba) so s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja.

(2)

Za javno službo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje javne gozdarske službe in določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, kolikor ta ali drug zakon ne določata drugače.

(3)

Dejavnosti javne službe iz 19. člena tega zakona opravlja Zavod, posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije.

(4)

Vlada predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javne službe iz prejšnjega odstavka glede prostorov, opremljenosti in kadrov.

19. člen

(javna služba)

Kot javna služba s področja divjadi se opravljajo naslednje naloge:

1.

priprava strokovnih podlag za ohranitev in varstvo divjadi ter njenega življenjskega okolja;

2.

ugotavljanje stanja in spremljanje razvoja populacij divjadi in njenega okolja ter njune medsebojne usklajenosti;

3.

načrtovanje in spremljanje upravljanja z divjadjo;

4.

evidentiranje in analiziranje podatkov o divjadi in njihovih habitatih ter vodenje evidenc o uplenjeni in poginuli divjadi;

5.

priprava strokovnih podlag za vzdrževanje in nego življenjskega okolja divjadi;

6.

strokovno usposabljanje ter naravovarstveno izobraževanje lovcev;

7.

zagotavljanje izvajanja operativnih aktivnosti ter ukrepov s področja ohranjanja in varstva ter usmerjanja razvoja populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja;

8.

raziskovanje na področju divjadi in lovstva;

9.

ocenjevanje škod, ki jih povzročijo zavarovane vrste sesalcev in ptic.

20. člen

(naloge Zavoda)

Zavod opravlja naslednje naloge javne službe s področja divjadi:

1.

zbira, obdeluje in analizira podatke in pripravlja informacije o stanju in razvoju populacij divjadi ter njihovega življenjskega okolja;

2.

vodi evidence in zbirke podatkov o divjadi in njenem življenjskem okolju po loviščih, loviščih s posebnim namenom in lovsko upravljavskih območjih;

3.

izdeluje strokovne podlage za program upravljanja;

4.

izdeluje načrte lovsko upravljavskih območij ter druge strokovne podlage za ohranjanje in varstvo divjadi in njenega življenjskega okolja;

5.

sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za ukrepanje na področju varstva narave;

6.

pripravlja strokovne podlage za podeljevanje koncesij za upravljanje z divjadjo;

7.

pripravlja metodologijo za monitoring divjadi, za vodenje evidenc, ugotavljanje bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z okoljem in metodologijo za ocenjevanje škode od divjadi in na divjadi;

8.

ocenjuje škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst sesalcev in ptic;

9.

izvaja ukrepe za zagotovitev sožitja zavarovanih vrst velikih zveri s človekom, v skladu s sprejetimi strategijami in akcijskimi načrti s področja varstva zavarovanih vrst ter naloge iz 45. in 46. člena tega zakona, ki se nanašajo na zavarovane vrste velikih zveri;

10.

hrani in obdeluje podatke o površinah kmetijskih zemljišč in gozdov v loviščih oziroma loviščih s posebnim namenom, ki mu jih po uradni dolžnosti pošilja organ, pristojen za vodenje zemljiškega katastra;

11.

opravlja raziskave in sodeluje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;

12.

sodeluje pri usposabljanju in naravovarstvenem osveščanju lovcev, pri pripravi programov tečajev usposabljanja in pri izpitih za lovce in lovske čuvaje oziroma čuvajke (v nadaljnjem besedilu: lovski čuvaj);

13.

skrbi za popularizacijo pomena divjadi kot naravne vrednote s komuniciranjem z javnostjo;

14.

izdaja in sodeluje pri izdaji strokovne literature s področja divjadi in lovstva;

15.

opravlja druge naloge s tega področja v soglasju z ustanoviteljem.

21. člen

(naloge lovskih organizacij)

(1)

Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo pod pogoji javne službe naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo:

1.

izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;

2.

izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;

3.

sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;

4.

vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;

5.

zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;

6.

izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;

7.

ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;

8.

zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;

9.

skrb za usposabljanje lovcev;

10.

komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;

11.

izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;

12.

sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;

13.

izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;

14.

izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;

15.

poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.

(2)

Upravljavci v loviščih s posebnim namenom poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravljajo pod pogoji javne službe še naslednje naloge:

1.

podajanje predlogov in sodelovanje pri izpopolnjevanju novih metod monitoringa in oblikovanju načinov sonaravnega upravljanja z divjadjo;

2.

zagotavljanje praktičnega usposabljanja s področja upravljanja populacij divjadi in lovstva;

3.

ponovno naseljevanje iztrebljenih ter dodajanje redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi ter vzpostavljanje primernega življenjskega okolja zanje;

4.

sodelovanje pri podajanju predlogov raziskovalnih nalog in znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;

5.

sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag za oblikovanje zavarovanih območij;

6.

druge naloge s področja varstva narave, ki jih določi Vlada v skladu z zakonom.

(3)

Lovska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza) opravlja naslednje naloge v javnem interesu:

1.

organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami;

2.

usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;

3.

izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva;

4.

skrb za razvoj lovske kinologije;

5.

sodelovanje pri znanstveno – raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;

6.

izdaja lovskih izkaznic;

7.

opravljanje drugih nalog javnega interesa s področja varstva narave, divjadi in lovstva, ki jih določi zakon.

(4)

Območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v sodelovanju z Zavodom opravljajo v javnem interesu letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi.

22. člen

(javno pooblastilo)

Kot javno pooblastilo opravljajo posamezne naloge:

-

Zavod naloge iz 2., 8., 10. in 12. točke 20. člena, prvega in tretjega odstavka 30. člena;

-

upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom naloge iz 3. in 12. točke prvega odstavka 21. člena;

-

Zveza naloge iz 1., 2. in 6. točke tretjega odstavka 21. člena;

-

območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom naloge iz četrtega odstavka 21. člena.