2800. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu
Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K o meroslovnih zahtevah za nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu
Ta pravilnik predpisuje meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (v nadaljevanju: tahografi), katerih cilj je polavtomatsko ali avtomatsko prikazovanje in zapisovanje delovnih opravil voznika in gibanja vozila. Določa tudi način označevanja in vgraditve ter postopek ugotavljanja skladnosti tahografov.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-4.
Določila tega pravilnika se ne nanašajo na:
1.
vozila za prevoz ljudi, ki zaradi načina izvedbe in opreme poleg voznika ne morejo prevažati več kot 8 oseb;
2.
vozila za prevoz blaga, katerih skupna dovoljena masa (s priklopnikom ali polpriklopnikom) ne presega 3,5 t;
3.
vozila v linijskem prometu za prevoz potnikov, kjer določena dolžina poti ne presega 50 kilometrov;
4.
vozila, katerih konstrukcijsko največja možna hitrost ne presega 30 km/h;
5.
vozila v uporabi ali pod nadzorom obrambnih sil, civilne zaščite, gasilcev in organov za notranje zadeve;
6.
vozila, ki se uporabljajo za: vzdrževanje kanalizacije, varovanje pred poplavami, vodna in elektrogospodarstva, oskrbo s plinom, avtocestno vzdrževanje in nadzor, odvoz komunalnih odpadkov, potrebe pošte in telefonije, radia in televizije ter za sprejem in oddajanje radijskih in televizijskih oddaj;
7.
vozila, ki se uporabljajo v nujnih primerih in v reševalnih akcijah;
8.
posebna vozila, ki se uporabljajo v zdravstvene namene;
9.
vozila, ki prevažajo cirkuško in zabaviščno opremo;
10.
posebna vozila za pomoč in odpravo okvar na cestah;
11.
testna vozila na cestnih preskušnjah, vozila, potrebna za njihovo popravilo in vzdrževanje, ter tehnološko nova ali predelana vozila, ki sicer še niso bila v cestnem prometu;
12.
vozila za nekomercialni prevoz blaga za osebno rabo;
13.
vozila, ki so namenjena zbiranju mleka, vračanju zbiralnih posod in prevozu mlečnih proizvodov, namenjenih prehrani živali.
Pomen posameznih izrazov v tem pravilniku je:
-
Zapisni list je list, ki se vloži v tahograf in na katerega zapisovalnik neprekinjeno zapisuje podatke, ki morajo ostati zapisani trajno.
-
Konstanta tahografa (k) je število, ki je enako številu vhodnih impulzov, ki so potrebni za prikaz in zabeleženje razdalje prevožene poti enega kilometra. Izražena mora biti v obratih na kilometer (obr/km) ali v impulzih na kilometer (imp/km).
-
Koeficient vozila (w) je število, ki je enako številu izhodnih impulzov, ki so pri normalnih preskusnih pogojih odvzeti na priključnem mestu menjalnika pri izmerjeni ter prevoženi razdalji enega kilometra. Izražen mora biti v obratih na kilometer (obr/km) ali v impulzih na kilometer (imp/km).
-
Dejanski obseg kolesnih pnevmatik (l) je povprečje prevoženih razdalj vsakega od pogonskih koles za 1 polni obrat pri normalnih preskusnih pogojih. Izražen mora biti s številom in mersko enoto (mm).
Tahograf je nadzorno merilo, sestavljeno iz več merilnikov in naprav, ki prikazuje in zapisuje:
3.
trajanje upravljanja vozila
4.
trajanje delovnih opravil ali pripravljenost nanje
5.
trajanje prekinitev dela in dnevnega odmora
6.
odpiranje ohišja z zapisnim listom
7.
pri elektronskih merilnih napravah, ki dobivajo električne impulze od zaznaval za prevoženo pot in hitrost, vsako prekinitev, daljšo od 100 ms in če:
-
se prekine električno napajanje na zaznavalu prevožene poti in hitrosti
-
se prekine električno napajanje na zapisovalniku (razen na osvetlitvi)
-
se prekine signal na impulznem vodniku zaznaval za prevoženo pot ali hitrost.
Če se pri upravljanju vozila izmenjujeta dva voznika, mora biti tahograf izveden tako, da se na dva zapisna lista sočasno in oddvojeno zapisujejo podatki iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka.
II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE
Tahograf sestavljajo naslednji merilniki in naprave:
Tahografu so lahko dodatno prigrajene tudi druge naprave, ki pa ne smejo vplivati na njegovo pravilno prikazovanje in zapisovanje podatkov in katerih pregled mora biti omogočen.
Tahograf prikazuje in zapisuje prevoženo pot, ki je sestavljena iz gibanja naprej in tudi nazaj ali iz gibanja samo naprej. Zapis vzvratnega gibanja ne sme vplivati na točnost in razločnost drugih zapisov.
Območje merilnih hitrosti tahografa mora biti navedeno v certifikatu o odobritvi tipa.
Lastna frekvenca in dušenje merilnika za merjenje hitrosti morata biti taka, da pri pospeških do 2 m/s2 ni prekoračena meja največjih dovoljenih odstopkov.
Če tahograf uporablja za pogon zapisnega lista urni mehanizem, mora biti po njegovem polnem navitju zmogljivost ure najmanj 10% daljša, kot je potrebno trajanje najdaljšega zapisa.
Osvetlitev tahografa mora biti zadovoljiva in neslepeča.
Mehanizem tahografa mora biti prirejen normalnim pogojem obratovanja in primerno zaščiten proti vlagi in prahu.
Ohišje tahografa mora biti primerno zavarovano pred posegi in imeti predvideno možnost za namestitev oznak v obliki žiga.
Kazalnik sestavljajo merilniki prevožene poti, hitrosti in časa. Merilniki morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
1.
Merilnik prevožene poti:
-
vrednost najmanjšega razdelka prikazane prevožene razdalje mora biti 0,1 km,
-
prikaz prevožene razdalje v hektometrih se mora vidno razlikovati od prikazanih polnih kilometrov,
-
številke prikaza prevožene poti morajo biti visoke najmanj 4 mm,
-
omogočen mora biti prikaz prevožene poti do najmanj 99 999,9 km.
-
skala merilnika mora imeti v navedenem merilnem območju enakomerne razdelke, stopnjevane po 1, 2, 5 ali 10 km/h,
-
vrednost med dvema oznakama hitrosti ne sme presegati 10% merilnega območja,
-
vrednost za razliko hitrosti 10 km/h ne sme biti manjša od 10 mm,
-
pri kazalčnih merilnikih razdalja med kazalcem in skalo ne sme biti večja od 3 mm.
-
omogočen mora biti jasen, enostaven in nedvoumen odčitek časa z zunanje strani tahografa.
Zapisovalnik sestavljajo naprave za zapis prevožene poti, naprave za zapis hitrosti vozila in naprave za zapis časovnih podatkov.
Neodvisno od vrste zapisnega lista (v obliki traku ali diska) mora imeti vsak zapisovalnik oznako, ki omogoča pravilno vstavljanje registrirnega papirja in ujemanje prikazanega časa na uri in časovne oznake na papirju.
Pomikanje zapisnega lista mora biti zvezno in izvedeno tako, da se zapisni list enostavno vstavi ali izvleče.
Pomik zapisnega traku mora zagotavljati urni mehanizem s premočrtnim gibanjem in s pomikom najmanj 10 mm/h.
Pomik zapisnega diska mora zagotavljati urni mehanizem zvezno in enakomerno ter s pomikom najmanj 7 mm/h – merjeno na notranji črti polja, ki označuje področje za zapis hitrosti.
Zapis prevožene poti, zapis hitrosti in beleženje odpiranja ohišja se morajo na zapisnem listu zabeležiti samodejno.
Zapis kilometra prevožene poti mora biti izražen z dolžino najmanj enega milimetra na ustrezni koordinati.
Tudi pri hitrostih, ki dosežejo zgornjo mejo merilnega območja, mora biti zapis prevožene poti še vedno jasno čitljiv.