Zakon o industrijski lastnini (ZIL)

676. Zakon o industrijski lastnini

Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

UKAZ o razglasitvi zakona o industrijski lastnini

Razglaša se zakon o industrijski lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 11. marca 1992.

0100-54/92

Ljubljana, dne 11. marca 1992.

Predsednik Milan Kučan 1. r.

ZAKON O INDUSTRIJSKI LASTNINI

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja pridobitev in varstvo naslednjih pravic industrijske lastnine:

-

patenta,

-

vzorca in modela,

-

blagovne in storitvene znamke,

-

označbe porekla blaga.

2. člen

Izum se zavaruje s patentom.

Nove oblike telesa, slike in risbe, blagovni in storitveni znaki ter geografska imena proizvodov so znaki razlikovanja.

Nova oblika telesa, slika in risba se zavaruje z modelom oziroma vzorcem.

Blagovni oziroma storitveni znak se zavaruje z blagovno oziroma storitveno znamko.

Geografsko ime proizvoda se zavaruje z označbo porekla blaga.

3. člen

S priznanjem pravic po tem zakonu pridobijo upravičenci materialne in moralne pravice.

Materialne pravice nosilcev pravic industrijske lastnine obsegajo izključno pravico njihovega gospodarskega izkoriščanja in razpolaganja.

Moralna pravica ustvarjalcev izumov, novih oblik teles, slik in risb je, da so označeni v prijavi in vseh listinah, ki se nanašajo na patente, modele in vzorce.

Kadar je izum, nova oblika telesa, slika ali risba dosežek ustvarjalnega dela več oseb, so v listinah iz tretjega odstavka tega člena vse osebe označene kot ustvarjalci.

4. člen

Varstvo izumov in znakov razlikovanja v Republiki Sloveniji se zahteva z vložitvijo ustrezne prijave pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine (v nadaljnjem besedilu: Urad).

Urad sprejema tudi prijave, s katerimi se zahteva varstvo izumov ali znakov razlikovanja v tujini, če je to v skladu z mednarodnimi pogodbami in konvencijami, h katerim je pristopila Republika Slovenija.

Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na zaupne izume.

5. člen

Pravne in fizične osebe, ki so pripadniki tujih držav, uživajo glede varstva izumov in znakov razlikovanja v Republiki Sloveniji enake pravice kot domače pravne in fizične osebe oziroma domači pripadniki, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij ali uporabe načela vzajemnosti.

Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje.

V postopku pred Uradom, drugimi upravnimi organi in sodišči uveljavljajo tuje pravne in fizične osebe pravice iz tega zakona po pooblaščencu, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem in je domača pravna oseba ali državljan Republike Slovenije.

6. člen

Urad vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na pridobitev in varstvo izumov in znakov razlikovanja.

Zoper odločbe, ki jih izda Urad na podlagi tega zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

7. člen

Urad je dolžan omogočiti zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam dostop do svoje dokumentacije o pravicah, s katerimi se zavarujejo izumi in znaki razlikovanja, razen tiste dokumentacije, ki je v postopku do objave.

Urad posreduje informacije o stanju tehnike ter na področju informiranja in dokumentacije opravlja druge storitve, za katere se plačajo ustrezni stroški.

Pri Uradu se ustanovi svet Urada kot svetovalno telo za strokovno obravnavanje načelnih vprašanj varstva industrijske lastnine. Člane sveta imenuje minister, pristojen za znanost in tehnologijo.

II. VRSTE PRAVIC

1. Patent

8. člen

S patentom se zavaruje izum, ki je nov, je dosežen z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva in je industrijsko uporabljiv.

Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, računalniški programi in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost neposredno kot taki ne štejejo za izume po prvem odstavku tega člena.

9. člen

Izum je nov, če do datuma vložitve zahteve za priznanje patenta (v nadaljnjem besedilu: patentna prijava) ni bil obsežen s stanjem tehnike.

Šteje se, da je izum obsežen s stanjem tehnike:

1.

če je postal dostopen javnosti z objavo, razstavitvijo, prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo;

2.

če se ne razlikuje od izumov, ki so bili prej prijavljeni ali so bili pred vložitvijo patentne prijave dostopni javnosti, razen od tistih izumov, za katere je bila prijava umaknjena pred objavo odločbe o priznanju patenta.

10. člen

Informacije o stanju tehnike, ki bi sicer vplivale na presojo novosti prijavljenega izuma, se pri tej presoji ne upoštevajo, če so postale javnosti dostopne:

1.

z objavo ali kakšno drugo obliko javne predstavitve neposredno s strani izumitelja;

2.

zaradi kakšne druge prijave izumitelja, ki sicer ne bi smela postati dostopna javnosti, ali zaradi kakšne prijave tretje osebe, ki je zadevne informacije pridobila neposredno ali posredno od izumitelja, brez njegove vednosti ali privoljenja;

3.

z dejanji tretjih oseb, ki so zadevne informacije pridobile neposredno ali posredno od izumitelja.

Določbe prvega odstavka tega člena veljajo le v primeru, če so zadevne informacije postale dostopne javnosti v roku največ dvanajstih mesecev pred datumom vložitve prijave oziroma od datuma prednostne pravice.

11. člen

Šteje se, da je izum dosežen z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz znanega stanja tehnike.

Izum je industrijsko uporabljiv, če je predmet izuma tehnično izvedljiv in se lahko proizvede ali uporabi v gospodarski ali drugi dejavnosti.

12. člen

S patentom se ne more zavarovati:

1.

izum, katerega objava ali uporaba je v nasprotju z zakonom ali moralo;

2.

izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na snov za uporabo pri takšnem postopku.

13. člen

Dopolnitev ali izpopolnitev izuma se lahko zavaruje z dopolnilnim patentom.

2. Model in vzorec

14. člen

Z modelom se zavaruje vsakomur vidna nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtnega izdelka oziroma njegovega dela.

Z vzorcem se zavaruje vsakomur vidna nova slika ali risba, ki se da prenesti na določen industrijski ali obrtni izdelek oziroma na njegov del.

Z modelom oziroma vzorcem se ne morejo zavarovati fotografska in kartografska dela, tehnični načrti in skice.

15. člen

Oblika telesa, slika in risba so po tem zakonu nove, če se bistveno razlikujejo od tistih, ki so bile prej prijavljene oziroma pred vložitvijo prijave dostopne javnosti v Republiki Sloveniji, razen od tistih, za katere je bila prijava umaknjena pred objavo odločbe, s katero se prizna model oziroma vzorec.

Na presojo, ali so prijavljena oblika telesa, slika in risba nove, ne vpliva, da so postale v obdobju največ šestih mesecev pred vložitvijo prijave dostopne javnosti, ne da bi avtor v to privolil.

16. člen

Z modelom oziroma vzorcem se ne more zavarovati oblika telesa, slika in risba:

1.

katerih objava ali uporaba nasprotuje zakonu ali morali;

2.

ki vsebuje državni ali drug javni grb, zastavo ali emblem, ime in kratico imena kakšne države ali mednarodne organizacije ali znak, ki jih posnema, razen z dovoljenjem pristojnega organa zadevne države ali organizacije;

3.

ki prikazujejo podobo kakšne osebe, razen z njeno privolitvijo.

Podoba pokojnika se sme zavarovati samo s privolitvijo njegovega zakonca in otrok, če so živi njegovi starši, pa je potrebna tudi njihova privolitev.

Podoba zgodovinske ali druge umrle znamenite osebnosti se sme zavarovati z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za upravo.

3. Blagovna in storitvena znamka

17. člen

Z blagovno oziroma storitveno znamko (v nadaljnjem besedilu: znamka) se zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste.

Za znamko po tem zakonu se ne štejejo pečat, štampiljka in punec (uradni znak za plemenite kovine, mere ipd.).

18. člen

Z znamko se sme zavarovati samo znak, ki je primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu, kot so slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv.

Pri presoji, ali je kakšen znak primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu, se upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa čas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oziroma prometu storitev v Republiki Sloveniji.

19. člen

Kot znamka se ne more zavarovati znak:

1.

ki nasprotuje zakonu ali morali;

2.

ki ni primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu;

3.

ki označuje le vrsto blaga oziroma storitev, njihov namen, čas ali način proizvodnje, kakovost, ceno, količino, težo, kraj oziroma geografsko poreklo.

4.

ki je v navadi za označevanje posamezne vrste blaga oziroma storitev;

5.

ki lahko s svojo zunanjo podobo ali vsebino povzroči zmedo v gospodarskem prometu, zlasti pa zmoto pri povprečnem potrošniku glede prometa, vrste ali kakovosti ali drugih lastnosti blaga oziroma storitev;

6.

ki je istoveten z že zavarovanim znakom koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev:

7.

ki je podoben prej zavarovanemu znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga oziroma storitev, če lahko ta podobnost povzroči zmoto pri povprečnem potrošniku;

8.

ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti ali jih posnema;

9.

ki vsebuje državni ali drug javni grb, zastavo ali emblem, ime ali kratico imena kakšne države ali mednarodne organizacije ali znak, ki jih posnema, razen z dovoljenjem pristojnega organa zadevne države ali organizacije.

Podoba ali ime kakšne osebe se sme zavarovati samo z njeno privolitvijo.

Podoba ali ime pokojnika se sme zavarovati samo s privolitvijo njegovega zakonca in otrok, če so živi njegovi starši, pa je potrebna tudi njihova privolitev.

Podoba ali ime zgodovinske ali druge znamenite osebnosti se sme zavarovati z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za upravo.

20. člen

Če je znak sestavljen iz besed ali črk ali kombinacije besed ali črk, so z njegovim varstvom obsežene te besede, črke ali kombinacije, njihove transkripcije ali transliteracije, napisane s kakršnimikoli črkami, v kakršnikoli barvi ali izražene na kakršenkoli drug način, ter njegov prevod v druge jezike.

21. člen

Znamka, ki vsebuje napise, besede ali kombinacije črk, ne izključuje pravice drugega, da daje z enakimi napisi, besedami ali kombinacijami črk v promet svoje blago ali storitve, če prikazujejo taki napisi, besede ali kombinacije čr k njegovo ime,firmo ali naziv, ki jih je pridobil v dobri veri.

Oseba, ki je imela ob prijavi ime, firmo oziroma naziv istoveten z znamko drugega, lahko izpodbija tako znamko za isto ali podobno vrsto blaga oziroma storitev, razen če je imel nosilec znamke ob prijavi isto ime, firmo oziroma naziv.

22. člen

Z znamko zavarovan znak ne izključuje pravice drugega, da uporablja v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga oziroma storitev.

Posamezna oseba sme zahtevati varstvo istega znaka za več vrst blaga oziroma storitev kot tudi varstvo več različnih znakov za isto vrsto blaga oziroma storitev.

23. člen

Združenja pravnih in fizičnih oseb, zbornice, poslovne skupnosti, občine ali širše lokalne skupnosti ter državni organi lahko zavarujejo določen znak kot kolektivno znamko.

Pod pogoji iz tega zakona in v skladu s konvencijami lahko zavarujejo določen znak kot kolektivno znamko tudi tuje pravne osebe.

24. člen

Vložnik prijave za priznanje kolektivne znamke mora skupaj s prijavo predložiti splošni akt o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne znamke.

Splošni akt iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati firmo oziroma naziv prijavitelja in naziv organa oziroma osebe, ki ga je pooblaščena zastopati oziroma predstavljati, določbe o tem, kdo ima pravico uporabljati kolektivno znamko in pod kakšnimi pogoji, določbe o pravicah in obveznostih uporabnikov kolektivne znamke ob kršitvi ter določbe o ukrepih in posledicah, če so kršene določbe splošnega akta.

4. Označba porekla blaga

25. člen

Z označbo porekla blaga se zavaruje geografsko ime proizvodov, katerih posebne lastnosti so pretežno odvisne od kraja oziroma območja, na katerem so bili proizvedeni, če so te lastnosti nastale naravno pod vplivom podnebja ali tal ali z ustaljenim načinom in postopkom proizvodnje in obdelave.

Z označbo porekla blaga se lahko zavaruje tudi ime proizvodov, če je postalo tako ime po dolgi uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da so proizvodi iz določenega kraja ali z določenega območja.

26. člen

Z označbo porekla blaga se ne more zavarovati geografsko ime proizvodov, ki je postalo po dolgi uporabi v gospodarskem prometu splošno znano za zaznamovanje določene vrste proizvodov.

27. člen

Označba porekla blaga se lahko uporabi za zaznamovanje naravnih proizvodov, kmetijskih pridelkov, industrijskih proizvodov in obrtnih izdelkov.

Z označbo porekla blaga zavarovana geografska imena proizvodov se ne morejo spremeniti v generična in splošno znana imena.

28. člen

Urad prizna označbo porekla za določeno vrsto blaga na podlagi strokovnega mnenja Gospodarske zbornice Slovenije, ki mora obsegati: geografsko ime proizvoda, ki naj se zavaruje z označbo porekla blaga, proizvode, ki smejo v promet s predlagano označbo porekla proizvoda, kraj oziroma območje, s katerega je blago, ki se daje v promet s predlagano označbo porekla, proizvodne lastnosti, ki jih morajo imeti proizvodi, da bi smeli v promet z označbo porekla, način zaznamovanja proizvodov in natančnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci pri uporabi zadevne označbe porekla blaga.

29. člen

Označba porekla blaga se pridobi z vpisom geografskega imena in vrste proizvoda, na katerega se ime nanaša, v register označb porekla blaga.

Označba porekla blaga se lahko prizna v korist tuje osebe na podlagi mednarodnega sporazuma o vzajemnem varstvu označb porekla blaga, ki ga je sklenila Republika Slovenija.

30. člen

Označba porekla blaga je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu tisti, ki to blago proizvajajo in dajejo v promet.

31. člen

Neupravičene osebe ne smejo uporabljati označbe porekla blaga niti z dodatkom besed: "tip", "način", "alla", "po postopku" ipd.

III. VSEBINA PRAVIC

32. člen

Nosilec patenta, modela ali vzorca ima:

1.

izključno pravico v proizvodnji izkoriščati zavarovani izum, obliko telesa, sliko ali risbo;

2.

izključno pravico dajati v promet predmete, izdelane po zavarovanem izumu, obliki telesa, sliki ali risbi;

3.

pravico razpolagati s patentom, modelom ali vzorcem;

4.

pravico preprečiti izkoriščanje zavarovanega izuma, vzorca ali modela v proizvodnji in v pravnem prometu tretjim osebam, ki za takšno izkoriščanje nimajo njegovega privoljenja.

33. člen

Če je predmet patenta postopek, obsega patentno varstvo tudi snovi in proizvode, ki so neposredno dobljeni s tem postopkom.

34. člen

Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov oziroma storitev, uporabnik kolektivne znamke pa ima pravico to znamko uporabljati v skladu s splošnim aktom iz 24. člena tega zakona.

Pravica iz prvega odstavka tega člena obsega tudi uporabo znamke na sredstvih za pakiranje, v katalogih, prospektih, navodilih, oglasih, računih in korespondenci.

Znaki, navedeni v osmi in deveti točki prvega odstavka 19. člena tega zakona ter podobe ali imena zgodovinskih ali drugih osebnosti se smejo gospodarsko izkoriščati le s privoljenjem pristojnega državnega organa.

35. člen

Upravičenec do označbe porekla blaga ima pravico to označbo uporabljati v gospodarskem prometu za zaznamovanje tistih proizvodov, na katere se nanaša.

Pravica iz prvega odstavka tega člena obsega tudi pravico uporabe označbe porekla na sredstvih, ki so navedena za znamke v drugem odstavku 34. člena tega zakona.

36. člen

Pravice iz 32. oziroma 34. člena tega zakona se pridobijo s priznanjem pravice in njenim vpisom v ustrezen register, veljajo pa od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava.

Vložnik pravilne prijave patenta, modela, vzorca ali znamke pridobi začasno pravico iz 32. oziroma 34. člena tega zakona od dneva vložitve zadevne pravilne prijave.

37. člen

Veljavnost patenta traja dvajset let, šteto od datuma vložitve patentne prijave.

Veljavnost modela in vzorca traja deset let, šteto od datuma vložitve prijave.

Veljavnost znamke traja deset let, šteto od datuma vložitve prijave, vendar se njena veljavnost lahko poljubno mnogokrat podaljša.

Trajanje veljavnosti označbe porekla blaga ni omejeno.

Če je postal dopolnilni patent temeljni patent, ne more trajati dlje, kot bi trajal prvi temeljni patent, na katerega se nanaša dopolnilni patent. S prenehanjem veljavnosti temeljnega patenta neha veljati tudi dopolnilni patent.

38. člen

Nosilec znamke je dolžan znamko uporabljati.

39. člen