3404. Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (uradno prečiščeno besedilo) (ZJSRS-UPB2)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, ki obsega:
-
Zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS (Uradni list RS, št. 25/97 z dne 9. 5. 1997),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-A (Uradni list RS, št. 10/98 z dne 12. 2. 1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-B (Uradni list RS, št. 41/99 z dne 1. 6. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-C (Uradni list RS, št. 53/99 z dne 2. 7. 1999),
-
Zakon o javnih skladih – ZJS (Uradni list RS, št. 22/00 z dne 10. 3. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-D (Uradni list RS, št. 119/02 z dne 30. 12. 2002) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije – ZJSRS-E (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006).
Ljubljana, dne 14. julija 2006
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŽIVNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE
uradno prečiščeno besedilo
(ZJSRS-UPB2)
-
ustanovitev in poslovanje Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije,
-
vrsto in obseg pravic, ki se pokrivajo iz sredstev sklada, ter
-
roke in postopek za njihovo uveljavitev.
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (UL L št. 283 z dne 28. oktobra 1980, str. 23, z vsemi spremembami).
S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin po tem zakonu ustanovi Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad je pravna oseba javnega prava.
Ime sklada je: Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
Sedež sklada je v Ljubljani.
Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
Del strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca za sklad opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Sredstva za kritje pravic delavcev v primeru insolventnosti zagotavljajo delodajalci, državni proračun in sklad z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.
Sredstva za kritje pravic otrok do nadomestila neplačane preživnine pridobiva sklad iz državnega proračuna in z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.
Sredstva za delovanje sklada se zagotavljajo s povračilom stroškov dolžnika, iz prihodkov od financiranja in iz državnega proračuna.
Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za namene, naštete v prejšnjih odstavkih.
Delodajalci zagotavljajo sredstva iz prejšnjega člena v okviru prispevka za zaposlovanje, ki se vplačuje v proračun Republike Slovenije.
Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnjega člena iz proračuna Republike Slovenije, kadar drugi prihodki sklada ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada.
Višina sredstev, ki jih zagotavlja proračun Republike Slovenije, se opredeli v finančnem načrtu sklada.
Državni zbor Republike Slovenije obravnava finančni načrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike Slovenije.
Sredstva za kritje obveznosti sklada se dodeljujejo skladu po postopkih in na način, kot je določen za sredstva proračuna Republike Slovenije.
Ne glede na določbe zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000) nad skladom ni mogoče začeti stečajnega postopka. Če sklad ne more poravnati dospelih obveznosti, odgovarja za njihovo plačilo Republika Slovenija solidarno s skladom.
IV. PRAVICE PO TEM ZAKONU
1. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Pravice po tem zakonu ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
Kadar ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ima delavec pravice po tem zakonu v primeru, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal delo ali ga je običajno opravljal na ozemlju Republike Slovenije.
Pravic po tem zakonu nima delavec, ki je sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje.
Za namene tega zakona se za družinske člane delavca iz prejšnjega odstavka štejejo zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši oziroma posvojitelj, kot jih opredeljujejo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in partner, ki živi z delavcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Delodajalec po tem zakonu je pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ki svojo dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji in ima z delavcem, ki opravlja delo ali ga običajno opravlja v Republiki Sloveniji, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije.
Delodajalec je insolventen po tem zakonu:
-
če je nad njim začet stečajni postopek;
-
če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen;
-
če je v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri ima delodajalec sedež, uveden postopek insolventnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. junija 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1) in Uredbo Sveta (ES) št. 603/2005 z dne 12. aprila 2005 o spremembi seznamov postopkov v primeru insolventnosti, likvidacijskih postopkov in upraviteljev v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 100 z dne 20. aprila 2005, str. 1).
Upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Pogoj za pridobitev pravic je:
-
v primeru iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev;
-
v primeru iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi;
-
v primeru iz tretje alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je delavec v skladu z določili postopka insolventnosti, ki je bil uveden v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, prijavil svojo terjatev.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.
Pravice po tem zakonu so pravice do izplačila:
-
neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
-
neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
-
nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu,
-
odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Izplačilo po prejšnjem odstavku se upravičencu zagotavlja:
-
za pravici iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke,
-
za pravico iz tretje alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke,
-
za pravico iz četrte alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke.
Sklad pri izračunu višine izplačila upošteva višino terjatev upravičenca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca iz naslovov po prvem odstavku ter omejitev izplačila po prejšnjem odstavku.
Davke in prispevke od plač oziroma nadomestil plače iz drugega odstavka tega člena obračuna in plača sklad ob njihovem izplačilu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obračun in plačilo davkov in prispevkov ne opravi, če so bili le-ti že plačani s strani delodajalca, oziroma se obračunajo in plačajo v ustreznem odstotku, če je bilo njihovo plačilo izvršeno le delno.
Pravice po tem zakonu so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.
Upravičenec izgubi pravice po tem zakonu:
-
če mu je bila terjatev iz naslova pravic po tem zakonu poravnana najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena tega zakona pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po tem zakonu;
-
če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu;