Nalaganje dokumenta...
Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 85-3804/2000, stran 9993 DATUM OBJAVE: 23.9.2000
RS 85-3804/2000
3804. Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP)
Razglašam zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. septembra 2000.
001-22-189/00
Ljubljana, dne 22. septembra 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet (v nadaljnjem besedilu: železniški promet), ki se opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem procesu.
(2)
Pogoji za varen železniški promet, določeni s tem zakonom, se nanašajo na:
1.
železniško progo;
2.
križanja prog in cest;
3.
železniška vozila;
4.
prometna pravila;
5.
prometno signalizacijo;
6.
izvršilne železniške delavce;
7.
notranji nadzor;
8.
disciplinske ukrepe;
9.
izredne dogodke v železniškem prometu;
10.
zaščito prog in železniških vozil.
(3)
Predpisi, ki določajo pogoje za graditev železniških prog (v nadaljnjem besedilu: prog) in varnost železniškega prometa, veljajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic, če ta zakon ne določa drugače.
2. člen
(Pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
železniški promet je tehnološki proces, v katerem se opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu. Prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
2.
upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je javno podjetje, ki je odgovorno za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej;
3.
prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
4.
javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
5.
vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
-
vodenje prometa vlakov,
-
usklajevanje voznih redov prevoznikov,
-
usklajevanje voznih redov s tujimi železniškimi upravami, pripravo predloga voznega reda in izvajanje potrjenega voznega reda,
-
izvajanje tehnoloških procesov dela na prometnih mestih,
-
nadzor nad izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu skladno z izdanimi licencami in varnostnimi spričevali ter po dodeljenih vlakovnih poteh;
6.
proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
7.
industrijski tir je tir, ki ga ne upravlja upravljavec in se uporablja za prevoz blaga ali druge potrebe lastnika tega tira;
8.
proga z avtostop napravami je proga oziroma del proge, na kateri so pri vseh glavnih in prednjih signalih nameščene progovne avtostop naprave;
9.
železniško območje je zemljišče, na katerem so proga, naprave in objekti, ki so neposredno namenjeni za opravljanje železniškega prometa;
10.
vzdolžni nagib proge ali tira je razmerje med višinsko razliko dveh točk in njuno horizontalno razdaljo, izraženo v promilih;
11.
tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med "0" in "14" milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic;
12.
svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, materiala in drugih predmetov;
13.
profil vozila ali nakladalni profil je na tir omejena pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloženo železniško vozilo;
14.
predpisana koda proge je oznaka, s katero je določeno preseganje nakladalnega profila v določeni točki in na določenem odseku proge;
15.
progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
16.
železniško območje obsega progovni pas in postajna poslopja s funkcionalnim zemljiščem;
17.
varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
18.
medtirna razdalja je razdalja med osmi sosednjih tirov;
19.
cepna kretnica je kretnica, ki omogoča prehod vlakov z ene na drugo progo ali s proge na industrijski tir;
20.
največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
21.
prometno mesto je tehnično opremljeno mesto na progi, ki razmejuje odjavne ali medpostajne prostorske odseke;
22.
postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
23.
postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
24.
cepišče je prometno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa se vodi s posredovanjem sosednjih postaj;
25.
nivojski prehod je mesto križanja proge z javno ali nekategorizirano cesto v istem nivoju;
26.
signalnovarnostne naprave so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa;
27.
železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
28.
vlečno vozilo je železniško vozilo z lastnim pogonom, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki, motorne garniture);
29.
lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
30.
motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
31.
vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški vagoni, tovorni vagoni in vagoni za posebne namene);
32.
motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
33.
lahke motorne drezine so vozila za prevoz materiala in delavcev, ki nimajo naprav za samodejno zaviranje;
34.
osna masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena s številom osi vozila;
35.
dolžinska masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena z dolžino vozila, izraženo v metrih in merjeno med čelnimi ploskvami nestisnjenih odbojnikov ali med končnimi deli spenjalnih naprav vozil brez odbojnikov;
36.
osna obremenitev je obremenitev proge, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo osno maso;
37.
dolžinska obremenitev proge je obremenitev, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo dolžinsko maso;
38.
vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, motorno vozilo za posebne namene in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
39.
največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak;
40.
omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon;
41.
dejanska zavorna masa vlaka je seštevek vseh zavornih mas železniških vozil, iz katerih je sestavljen vlak;
42.
budnik je varnostna naprava na vlečnem vozilu, namenjena za samodejno ustavitev vlaka ob nezmožnosti strojevodje za zanesljivo upravljanje vlečnega vozila;
43.
avtostop naprave so naprave, ki samodejno ustavijo vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, ali nadzorujejo zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z zmanjšano hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavijo vlak;
44.
merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in drugih podatkov o vožnji vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene;
45.
prometna signalizacija so predpisani vidni ali slišni znaki, s katerimi se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo izvršilni železniški delavci in opozarjajo na nevarnost druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju;
46.
izvršilni železniški delavec je oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
47.
izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda;
48.
nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih ali je nastala precejšnja gmotna škoda ali večja prekinitev v železniškem prometu; nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice;
49.
nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je bila ena ali več oseb lažje poškodovana ali je nastala manjša gmotna škoda ali manjša prekinitev železniškega prometa ali je bil ogrožen ali oviran železniški promet.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja železniškega prometa ali prevoza.
II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET
1. Železniške proge
3. člen
(Delitev in kategorizacija prog)
(1)
Proge so po pomenu za železniški promet, po povezovalni nalogi v prostoru in po svojem gospodarskem pomenu glavne in regionalne.
(2)
Glede na največjo dovoljeno hitrost se proge delijo na proge za visoke hitrosti in na konvencionalne proge.
(3)
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kategorizacijo prog.
4. člen
(Sestavni deli proge)
Progo sestavljajo spodnji in zgornji ustroj proge, telekomunikacijske, signalnovarnostne, elektrovlečne in elektroenergetske naprave in objekti na progi, oprema proge, visoke zgradbe s pripadajočim zemljiščem, progovni pas in zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m pri daljnovodih nazivne napetosti 220 kV in 14 m pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV.
5. člen
(Predpisi o projektiranju, graditvi in vzdrževanju prog)
(1)
Proge se morajo projektirati, graditi in vzdrževati, tako da je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost, ustrezno zahtevam varnega železniškega prometa, določenim v tem zakonu, ter drugim pogojem, ki jih predpiše minister. Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju prog se morajo upoštevati obvezna določila UIC, pravila stroke in pogoji, določeni z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija.
(2)
Sestavni deli proge se smejo vgraditi v proge in vključiti v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(3)
Minister izdaja tehnične predpise, s katerimi predpiše tehnične zahteve za proge in sestavne dele prog. Proga ali sestavni del proge je skladen z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje. S tehničnim predpisom se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele prog.
(4)
Tehnična specifikacija za proge in sestavne dele proge je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proga oziroma sestavni del proge, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(5)
Tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge izdaja minister kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele proge predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet.
(6)
Minister s predpisom določi, za katere sestavne dele prog mora dobavitelj:
-
zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
-
izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
-
izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
-
zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(7)
Za sestavne dele proge, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, ali če karakteristike teh sestavnih delov proge znatno odstopajo od slovenskih nacionalnih standardov ali slovenskih tehničnih predpisov, se za dajanje v uporabo lahko izda slovensko tehnično soglasje.
(8)
Slovensko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti sestavnega dela proge za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za sestavne dele proge, za katere se uporablja. Slovensko tehnično soglasje določenemu sestavnemu delu proge podeli organ za tehnična soglasja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je dal ustrezno dovoljenje minister. Organ za tehnična soglasja izdaja tehnična soglasja v skladu s pogoji in zahtevami, ki jih predpiše minister.
6. člen
(Temeljni pogoji gradbenih elementov prog)
(1)
Gradbeni elementi proge morajo izpolnjevati te temeljne pogoje:
1.
tirna širina mora pri novogradnjah znašati 1435 mm;
2.
polmer loka na odprti progi mora znašati najmanj 300 m, na glavnem prevoznem tiru prometnih mest pa najmanj 500 m; zunanja tirnica je, odvisno od polmera loka in od največje dovoljene progovne hitrosti, lahko nadvišana, vendar ne več kot 150 mm;
3.
vzdolžni nagib proge na odprti glavni progi je lahko največ 12,5 promilov, izjemoma največ 17,5 promilov, na odprti regionalni progi pa največ 25 promilov;
4.
vzdolžni nagib tirov na postaji sme biti največ 1 promil, če je postaja v premi, in 2,5 promila, če je postaja v krivini;
5.
medtirna razdalja na postaji mora biti najmanj 4,75 m, medtirna razdalja pri tirih, med katerimi so peroni, pa najmanj 6 m;
6.
medtirna razdalja na odprti dvotirni progi mora biti najmanj 4,2 m;
7.
glavne proge morajo biti usposobljene za osno obremenitev najmanj 22,5 t in dolžinsko obremenitev najmanj 8,0 t/m, regionalne proge pa za osno obremenitev najmanj 20,0 t in dolžinsko obremenitev najmanj 6,4 t/m.
(2)
Proge morajo izpolnjevati pogoje svetlega profila proge v skladu s pogoji iz prvega odstavka 5. člena.
7. člen
(Vzdrževanje prog)
Spodnji in zgornji ustroj proge, postroji, naprave in objekti na progi se morajo vzdrževati v stanju, ki zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovani in občasno pregledani, v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
8. člen
(Evidenca prog)
Upravljavec mora o progah voditi evidenco in druge tehnične podatke, pomembne za varnost železniškega prometa, v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
9. člen
(Pogoji cepitve proge)
Proga se praviloma cepi na postaji. Izjemoma se proga ali tir lahko cepi na odprti progi ob pogojih predpisanega zavarovanja cepne kretnice in prometne signalizacije, določene s tem zakonom.
10. člen
(Medsebojna križanja prog)
Medsebojna križanja prog zunaj prometnih mest morajo biti izvennivojska.
11. člen
(Posegi v progovni in varovalni progovni pas)
(1)
V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave uporabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
(3)
V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena in ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(4)
Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
(5)
Pogoji iz tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za gospodarske dejavnosti.
12. člen
(Izvajanje protipožarnih ukrepov)
(1)
Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.
(2)
Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
13. člen
(Medsebojna oddaljenost proge in ceste)
(1)
Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljevanju: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste.
(2)
Na hribovitih in težkih terenih, v soteskah in na drugih podobnih konfiguracijah terena sme biti razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m; pogoj pa je, da se svetli profili ceste in proge ne dotikajo in da je med njimi mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški promet, pri čemer mora biti proga najmanj 1 m nad cestiščem ceste.
(3)
Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestišče ceste postaviti varovalno ograjo.
14. člen
(Telekomunikacijska omrežja in signalnovarnostne naprave)
(1)
Sistem železniških telekomunikacijskih omrežij in opreme in signalnovarnostnih naprav se mora graditi in vzdrževati tako, da zagotavlja varen in urejen železniški promet.
(2)
Pogoji za projektiranje, graditev in vzdrževanje železniških telekomunikacijskih omrežij in opreme in signalnovarnostnih naprav se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
15. člen
(Pogoji elektrifikacije prog)
(1)
Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.
(2)
Odstopanja od določbe prvega odstavka tega člena so dopustna na mejnih postajah z železniškimi upravami, ki imajo drugačen sistem elektrifikacije, na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.
(3)
S predpisom, ki ga izda minister, se določijo pogoji projektiranja, gradnje in vzdrževanja stabilnih naprav električne vleke.
16. člen
(Varnostni ukrepi pri postavljanju naprav električnega omrežja)
(1)
Na mestih, na katerih so postavljene naprave električnega omrežja za vleko vlakov in obstaja nevarnost za življenje oseb, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2)
Na telekomunikacijskih in signalnovarnostnih napravah ali na delih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja, morajo biti izvedeni ukrepi za varstvo pred škodljivimi, nevarnimi in motilnimi električnimi vplivi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
17. člen
(Pogoji postavljanja kontaktnega vodnika)
Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m nad cestnim prehodom, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice. Z obeh strani cestnega prehoda morajo biti zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste.
18. člen
(Urejenost prostorov za potnike, dostopov do vlakov in prometnih mest)
(1)
Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov.
(2)
Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).
(3)
Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
(4)
Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.
(5)
Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.
(6)
Prometna mesta morajo imeti prostore, naprave in opremo, ki omogočajo izvajanje varnega železniškega prometa, in so v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
19. člen
(Vzdrževalna dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo)
(1)
Za rekonstrukcijo prog se ne štejejo dela, s katerimi se ne spreminjajo osnovne konstrukcijske in tehnične lastnosti proge in njenih sestavnih delov, in sicer:
1.
zamenjava ali obnova elementov zgornjega ustroja proge;
2.
dela pri spodnjem ustroju proge (odvodnjavanje, ureditev in sanacija objektov spodnjega ustroja);
3.
zamenjava ali obnova z enakim ali drugim materialom podpornih in opornih zidov do višine 5 m in prepustov do 5 m razpetine, če se s tem ne spremeni odprtina;
4.
zamenjava ali obnova elementov signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
5.
zamenjava ali obnova elementov stabilnih naprav za električno vleko kakor tudi drugih električnih naprav in dopolnitev naprav za dizelsko vleko;
6.
popravilo oziroma obnova poslopij, s katerimi se ne spreminjajo konstrukcija, namen in zunanji videz objekta ter se ne poslabšajo razmere za varstvo okolja.
(2)
Dela iz prejšnjega odstavka se štejejo kot vzdrževalna dela.
20. člen
(Rekonstrukcija proge v progovnem pasu)
(1)
Za rekonstrukcijo proge zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu, oziroma če se ta izvaja na zemljišču javne železniške infrastrukture in je usklajena z morebitnimi drugimi upravljavci objektov in naprav, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor in gradnjo. Ta dela je treba pred začetkom izvajanja prijaviti pristojnemu organu po predpisih, ki urejajo posege v prostor in graditev objektov.
(2)
Za dela iz prejšnjega odstavka mora biti izdelana projektna dokumentacija in opravljen tehnični pregled po predpisih o graditvi objektov. Po opravljenem tehničnem pregledu izda minister, pristojen za graditev, uporabno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje na predlog komisije, ki je opravila tehnični pregled, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog in zahteve za zagotovitev varnosti v železniškem prometu.
2. Križanja prog in cest
21. člen
(Izvennivojska križanja)
(1)
Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
(2)
Križanje proge s cesto, ki ni avtocesta, hitra cesta ali glavna cesta I. reda, mora biti izven nivoja, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7.000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
(3)
Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov.
22. člen
(Razmejitev obveznosti pri gradnji nadvoza, podvoza oziroma nivojskega prehoda)
Pri gradnji ceste ali proge krije stroške za graditev nadvoza, podvoza oziroma nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev naprav ter druge stroške, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, investitor nove proge oziroma ceste.
23. člen
(Vzdrževanje proge oziroma ceste na mestih izvennivojskih križanj)
(1)
Če je križanje ceste s progo izvedeno izvennivojsko s cestnim podvozom, je to objekt javne železniške infrastrukture, ki ga vzdržuje upravljavec. Vozišče skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami (razsvetljava, drenaža idr.), ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, vzdržuje upravljavec ceste.
(2)
Če je križanje ceste s progo izvennivojsko s cestnim nadvozom, je to cestni objekt. Progo pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, vzdržuje upravljavec.
24. člen
(Nivojski prehodi)
(1)
Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na urejenih in označenih prehodih.
(2)
Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred cestnimi vozili in pešci.
25. člen
(Zavarovanje nivojskih prehodov)
(1)
Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.
(2)
Z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi signali morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.
(3)
Natančnejše pogoje iz drugega in tretjega odstavka določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
26. člen
(Zagotavljanje preglednosti na nivojskem prehodu)
(1)
Upravljavec ceste mora zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo nivojski prehod.
(2)
V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.
27. člen
(Sprememba zavarovanja nivojskega prehoda v posledici spremembe prometne ureditve ali kategorizacije ceste)
Če je treba spremeniti način zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi sprememb, nastalih v zvezi z gradnjo, rekonstrukcijo ali drugimi deli na cesti, s prekategorizacijo ceste ali spremembo prometne ureditve, krije stroške takega zavarovanja upravljavec ceste.
28. člen
(Obveznost upravljavca, da vzdržuje nivojski prehod)
(1)
Nivojski prehod skupaj s cestiščem v širini treh metrov od osi skrajnih tirov je sestavni del proge.
(2)
Upravljavec vzdržuje nivojski prehod, tako da je zagotovljen varen železniški in cestni promet.
(3)
Cesto z obeh strani prehoda vzdržuje upravljavec ceste tako, da je zagotovljen varen železniški in cestni promet.
29. člen
(Razmejitev obveznosti pri vzdrževanju, obnovi in rekonstrukciji nivojskih prehodov)
(1)
Stroški v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali rekonstrukcijo nivojskih prehodov in progovne signalizacije bremenijo lastnika javne železniške infrastrukture.
(2)
Cestno prometno signalizacijo na nivojskem prehodu, ki opozarja udeležence cestnega prometa na ta prehod, postavlja in vzdržuje upravljavec ceste.
30. člen
(Izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)
(1)
Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.
(2)
Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.
(3)
Zaščitne višinske profile in prometne znake iz drugega odstavka tega člena mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.
3. Železniška vozila
31. člen
(Predpisi za projektiranje, izdelavo in vzdrževanje železniških vozil)
(1)
Železniška vozila ter deli in naprave, ki se vanje vgrajujejo, se morajo projektirati, izdelovati in vzdrževati ustrezno zahtevam varnega železniškega prometa, določenim v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, ki jih predpiše minister. Pri projektiranju, izdelovanju in vzdrževanju železniških vozil se morajo upoštevati obvezna določila UIC, pravila stroke in pogoji, določeni z zakonom in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija.
(2)
Železniška vozila ter deli in naprave, ki se vanje vgrajujejo, se smejo vključiti v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Minister s predpisom določi, za katera železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave mora dobavitelj, preden se začnejo uporabljati:
-
zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
-
izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
-
izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
-
zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(3)
Za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, ali znatno odstopajo od slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, se za dajanje v uporabo lahko izda slovensko tehnično soglasje.
(4)
Slovensko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti železniškega vozila in njegovih sestavnih delov in naprav za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave, za katere se uporablja. Slovensko tehnično soglasje določenemu železniškemu vozilu in njegovim sestavnim delom in napravam podeli organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je dal ustrezno dovoljenje minister. Organ za tehnična soglasja izdaja tehnična soglasja v skladu s pogoji in zahtevami, ki jih predpiše minister.
32. člen
(Tehnični predpisi in tehnične specifikacije za železniška vozila)
(1)
Minister izdaja tehnične predpise, s katerimi predpiše tehnične zahteve za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave. S tehničnim predpisom se lahko določi, da je železniško vozilo in njegovi sestavni deli in naprave v skladu z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam neobveznih standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje. S tehničnim predpisom se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave.
(2)
Tehnična specifikacija za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati železniško vozilo in njegovi sestavni deli in naprave, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(3)
Tehnične specifikacije za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave izdaja minister za promet kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet.
33. člen
(Tehnični pregledi železniških vozil in obratovalno dovoljenje)
(1)
Nova in rekonstruirana železniška vozila morajo biti pred izročitvijo v železniški promet tehnično pregledana.
(2)
Za rekonstrukcijo železniškega vozila se šteje predelava vozila, s katero se spreminjajo osnovne konstrukcijske in tehnične lastnosti vozila.
(3)
Za tehnični pregled novega ali rekonstruiranega železniškega vozila mora zaprositi njegov lastnik.
(4)
Na tehničnem pregledu se ugotovi, ali železniško vozilo in vanj vgrajeni deli in naprave izpolnjujejo pogoje za varen železniški promet.
(5)
Tehnični pregled opravljajo organizacije, ki jih pooblasti minister.
(6)
Organizacija iz prejšnjega odstavka mora imeti ustrezne poslovne prostore z urejenim prostorom za dovoz in odvoz železniških vozil, predpisano opremo in strokovno usposobljene delavce, ki morajo izpolnjevati pogoje strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti, kot so določeni za izvršilne železniške delavce.
(7)
Na podlagi poročila organizacije, ki je opravila tehnični pregled, izda minister obratovalno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje.
(8)
Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto.
(9)
Predpis, ki določa postopek tehničnega pregleda in njegov obseg, izda minister.
34. člen
(Pogoji za vožnjo vlečnih in motornih vozil v lasti tuje osebe)
(1)
Vlečna vozila in motorna vozila za posebne namene, ki so v lasti osebe s sedežem v tuji državi, smejo voziti po progah, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
(2)
Če ta vozila ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, lahko o vožnji po progah odloči minister, s tem da določi dodatne pogoje, ob katerih bo zagotovljena varnost železniškega prometa.
35. člen
(Evidenca železniških vozil)
(1)
Železniška vozila, za katera je izdano obratovalno dovoljenje, morajo biti vpisana v evidenco železniških vozil, ki vsebuje vrsto, serijo, nosilnost, leto izdelave, evidenčno številko in druge tehnične podatke, odvisno od vrste vozila.
(2)
Evidenco in druge tehnične podatke o železniških vozilih, pomembne za varen železniški promet, vodi lastnik železniških vozil v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
36. člen
(Pogoji za železniška vozila in izredni prevozi)
(1)
Prazna ali naložena železniška vozila ne smejo presegati nakladalnega profila, predpisane kode proge ter dovoljenih osnih in dolžinskih obremenitev, ki jih za proge določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(2)
Prevoz z železniškimi vozili, ki ni v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, je izredni prevoz.
(3)
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(4)
Minister izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov.
37. člen
(Vzdrževanje in pregledi železniških vozil)
(1)
Železniška vozila se morajo vzdrževati v stanju, ki zagotavlja varen železniški promet.
(2)
Železniška vozila v železniškem prometu morajo biti vzdrževana, nadzorovana ter občasno pregledana.
(3)
Način vzdrževanja, roki občasnih pregledov in drugi pogoji, pomembni za uporabo železniških vozil v železniškem prometu, se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
38. člen
(Oprema železniških vozil z napravami za zaviranje)
(1)
Železniška vozila, razen lahkih motornih drezin in progovnih vozičkov brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za samodejno zaviranje.
(2)
Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.
(3)
Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili.
(4)
Naprave za sprožanje zaviranja v sili na vozilih iz prejšnjega odstavka morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.
39. člen
(Oprema vlečnih vozil)
(1)
Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
1.
avtostop napravo na progah, opremljenih z njo;
2.
naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljenih z njimi;
3.
budnik;
4.
napravo za ogrevanje vozniških kabin;
5.
napravo za klimatizacijo vozniških kabin;
6.
napravo za dajanje zvočnih signalov;
7.
luči za označevanje vozil in razsvetljevanje proge;
8.
merilnik hitrosti;
9.
gasilnike za začetno gašenje požarov;
10.
pribor za prvo pomoč.
(2)
Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah od 4 do 10 prvega odstavka tega člena.
40. člen
(Oprema motornikov in potniških vagonov)
Motorniki in potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:
1.
naprave za ogrevanje;
2.
naprave za električno razsvetljavo;
3.
sanitarno-higienske naprave;
4.
gasilnike za začetno gašenje požarov;
5.
naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih);
6.
naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi.
4. Prometna pravila
41. člen
(Organizacija in opravljanje železniškega prometa)
(1)
Železniški promet se organizira in opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem postopku v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2)
Minister s predpisi določi način organizacije in opravljanja železniškega prometa, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.
42. člen
(Vozni red)
(1)
Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu. Vozni red, ki se nanaša na redni promet potniških vlakov, mora biti na običajen način javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.
(2)
Prevoznik se mora ravnati po voznem redu.
(3)
Predpis, ki določa pogoje za izdelavo voznega reda, izda minister.
43. člen
(Zasedenost vlaka med vožnjo s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev)
(1)
Vlak mora biti med vožnjo po progi zaseden s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami.
(2)
Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister.
44. člen
(Opremljenost vlakov s samodejnimi zračnimi zavorami)
Vlaki morajo imeti samodejne zračne zavore, ki se centralno krmilijo in delujejo, tudi če se vlak pretrga.
45. člen
(Sestava vlaka)