Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK)

1837. Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o finančnih konglomeratih (ZFK)

Razglašam Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. aprila 2006.

001-22-53/06

Ljubljana, dne 12. aprila 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O FINANČNIH KONGLOMERATIH (ZFK)

1. poglavje

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa dopolnilni nadzor nad nadzorovanimi osebami, ki so del finančnega konglomerata, v skladu z zahtevami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/87/ES z dne 16. 12. 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (UL L št. 35, z dne 11. 2. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/87/ES).

(2)

Cilji dopolnilnega nadzora so predvsem:

-

zagotoviti obvladovanje tveganj, ki so povezana s poslovanjem nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu in tako zagotavljati večjo stabilnost finančnega sektorja;

-

ob sodelovanju pristojnih nadzornih organov in koordinatorja povečati učinkovitost nadzora nad nadzorovanimi osebami iz različnih finančnih sektorjev, kadar so le-te del finančnega konglomerata;

-

povečati preglednost in varnost delovanja finančnega trga v Republiki Sloveniji kot sestavnega dela enotnega finančnega trga na območju držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: območja Evropske unije).

2. člen

(opredelitev pojmov)

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

banka:

-

je pravna oseba – banka, hranilnica oziroma hranilno-kreditna služba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo ali

-

je pravna oseba, ki opravlja storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanja kreditov za svoj račun in je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev v drugih državah članicah ali v tretji državi;

-

je družba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet;

2.

zavarovalnica:

-

je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo ali

-

je pravna oseba iz druge države članice, ki opravlja zavarovalne posle in je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice ali

-

je pravna oseba iz tretje države, v kateri je pridobila dovoljenje, ki bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, sodila v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee, ter za poslovanje katere veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;

3.

pozavarovalnica:

-

je zavarovalnica iz prve alinee 2. točke tega člena, ki opravlja izključno posle pozavarovanja ali

-

je pravna oseba, ki ni zavarovalnica iz 2. točke tega člena in katere osnovna dejavnost je prevzemanje tveganj, ki jih odstopijo zavarovalnice iz 2. točke tega člena ali druge pozavarovalnice;

4.

pokojninska družba je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

5.

borzno posredniška družba:

-

je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev ali

-

je investicijsko podjetje iz druge države članice, katerega osnovna dejavnost ali poslovanje je opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji za tretje osebe in za katero je v tej drugi državi članici pridobilo dovoljenje nadzornega organa te države članice ali

-

je investicijsko podjetje iz tretje države, ki bi, če bi bilo ustanovljeno v državi članici, sodilo v okvir opredelitve investicijskega podjetja iz prejšnje alinee in je pooblaščeno v tretji državi ter za poslovanje katerega veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev;

6.

družba za upravljanje:

-

je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

-

je družba iz druge države članice, katere osnovna dejavnost je upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) v obliki vzajemnih skladov in oziroma ali investicijskih družb, za katero je pridobila dovoljenje nadzornega organa druge države članice ali

-

je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če bi imela svoj sedež v Republiki Sloveniji;

7.

nadzorovana oseba je oseba iz 1. do 6. točke tega člena;

8.

finančni sektor je sektor, sestavljen iz ene ali več oseb bančnega sektorja, zavarovalniškega sektorja, sektorja trga vrednostnih papirjev ali iz mešanih finančnih holdingov iz 7. člena tega zakona, pri čemer:

a)

bančni sektor predstavljajo:

-

banke iz 1. točke tega člena in

-

finančne institucije, ki niso banke in katerih osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje finančnih storitev iz 2. do 12. točke Seznama dejavnosti, za katere velja vzajemno priznavanje, ki je Priloga I Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 126, z dne 26. 5. 2000, str. 1, s spremembami) ali

-

družbe, ki opravljajo pomožne bančne storitve v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

b)

zavarovalniški sektor predstavljajo:

-

zavarovalnice iz 2. točke tega člena,

-

pozavarovalnice iz 3. točke tega člena,

-

zavarovalniški holdingi po zakonu, ki ureja zavarovalništvo in

-

pokojninske družbe iz 4. točke tega člena;

c)

sektor trga vrednostnih papirjev predstavljajo borzno posredniške družbe iz 5. točke tega člena;

d)

družbe za upravljanje se za namen ugotovitve finančnega konglomerata in dopolnilnega nadzora štejejo za del sektorja iz finančnega sektorja iz 8.a, 8.b ali 8.c točke tega člena, v katerega so vključene v skladu s 6. členom tega zakona;

9.

sektorska pravila so določbe zakonskih in podzakonskih aktov, ki določajo pravila glede ustanavljanja, poslovanja in nadzora poslovanja oseb posameznega finančnega sektorja;

10.

nadrejena oseba po tem zakonu:

-

je nadrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ali

-

je oseba, ki po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad podrejeno osebo;

11.

podrejena oseba po tem zakonu:

-

je podrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,

-

je oseba, nad katero nadrejena oseba po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv in

-

je podrejena oseba podrejene osebe;

12.

udeležba pomeni, da:

-

je posamezna oseba neposredno ali posredno imetnik najmanj 20% glasovalnih pravic ali najmanj 20% deleža v kapitalu druge osebe ali

-

ima posamezna oseba zaradi dolgoročne poslovne povezave vpliv na upravljanje druge osebe;

13.

obvladovanje:

-

je upravljavska, kapitalska ali druga povezava med obvladujočo in odvisno osebo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ali

-

je razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo z drugo osebo, ki je podobno razmerju iz prve alinee te točke, pri čemer se za odvisno osebo šteje tudi oseba, ki jo obvladuje odvisna oseba iz prve alinee te točke;

14.

skupina je skupina oseb, ki jo sestavljajo:

-

nadrejena oseba,

-

podrejene osebe,

-

osebe, v katerih je nadrejena oseba udeležena,

-

osebe, v katerih so udeležene podrejene osebe,

-

osebe, ki so z nadrejeno osebo povezane z upravljanjem na enotni podlagi po pogodbi, sklenjeni z nadrejeno osebo; ali po določbah podjetniške pogodbe ali statuta teh oseb ali drugega pravnega temelja; ali prek istih odgovornih oseb, ki predstavljajo večinski del organov vodenja, nadzora ali poslovodstva nadrejene osebe in ene ali več drugih oseb;

15.

nadzorni organ je organ, ki je na podlagi sektorskih pravil pristojen za opravljanje nadzora nad nadzorovano osebo na posamični ali konsolidirani osnovi;

16.

pristojni nadzorni organ:

-

je nadzorni organ, ki je na podlagi sektorskih pravil pristojen za opravljanje konsolidiranega nadzora nad skupino oseb, v kateri je nadzorovana oseba iz finančnega konglomerata;

-

je koordinator v smislu 19., 20. oziroma 21. člena tega zakona;

-

je drug nadzorni organ, če tako odločijo nadzorni organi iz prve in druge alinee te točke, pri čemer upoštevajo predvsem:

-

tržni delež nadzorovanih oseb iz finančnega konglomerata v drugih državah članicah, merjen z bilančno vsoto v bančnem sektorju ali sektorju trga vrednostnih papirjev ali z obračunanimi skupnimi premijami v zavarovalniškem sektorju, zlasti kadar je presežen 5% tržni delež;

-

pomembnost posamezne nadzorovane osebe iz druge države članice za finančni konglomerat;

17.

država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);

18.

tretje države so države, ki niso države članice;

19.

Komisija je Evropska komisija;

20.

dopolnilni nadzor je nadzor, ki ga pristojni nadzorni organ opravlja na podlagi tega zakona;

21.

konsolidirani nadzor je nadzor na konsolidirani osnovi, ki ga nadzorni organi izvajajo po sektorskih pravilih;

22.

Odbor je Odbor za finančne konglomerate iz petega odstavka 21. člena Direktive 2002/87/ES.

3. člen

(razmerje tesnejše povezanosti)

(1)

Tesnejša povezanost pomeni razmerje, ko dve ali več fizičnih ali pravnih oseb neposredno ali posredno povezuje udeležba v smislu prve alinee 12. točke 2. člena tega zakona ali obvladovanje.

(2)

Dve ali več fizičnih ali pravnih oseb je v razmerju tesnejše povezanosti tudi, če so trajno povezane z isto osebo v položaju obvladovanja.

4. člen

(opredelitev poslov v skupini)

Posli v skupini so posli med osebami v finančnem konglomeratu in posli, ki jih namesto nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu neposredno ali posredno izvede:

-

druga oseba iz iste skupine ali

-

fizična ali pravna oseba, ki je v razmerju tesnejše povezanosti z drugo osebo iz skupine,

ne glede na to, ali gre za pogodbene ali nepogodbene obveznosti in ne glede na to ali gre za odplačne ali neodplačne posle.

5. člen

(opredelitev koncentracije tveganj)

(1)

Koncentracija tveganj pomeni vse izpostavljenosti oseb v finančnem konglomeratu, na podlagi katerih lahko nastanejo izgube, ki so tako velike, da lahko ogrozijo kapitalsko ustreznost ali finančni položaj nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu.

(2)

Izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka tega člena so lahko posledica kreditnih tveganj oziroma tveganj neizpolnitve nasprotne stranke, naložbenih tveganj, zavarovalnih tveganj, tržnih tveganj oziroma drugih tveganj ali kombinacije oziroma medsebojnega vplivanja teh tveganj.

6. člen

(vključitev družb za upravljanje)

(1)

Nadzorni organi odločijo, po katerih sektorskih pravilih (bančnih, zavarovalniških ali trga vrednostnih papirjev) se družba za upravljanje vključi v okvir konsolidiranega nadzora bank in borznoposredniških družb in oziroma ali v okvir dodatnega nadzora zavarovalnic v zavarovalniški skupini.

(2)

Pri sprejetju odločitve iz prejšnjega odstavka nadzorni organi smiselno uporabljajo sektorska pravila glede oblike in obsega vključitve finančnih institucij v okvir konsolidiranega nadzora bank in borznoposredniških družb ali sektorska pravila glede oblike in obsega vključitve pozavarovalnic v okvir dodatnega nadzora zavarovalnic v zavarovalniški skupini.

(3)

Če je družba za upravljanje del finančnega konglomerata, jo pristojen nadzorni organ v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim za nadzor nad družbo za upravljanje, vključi v dopolnilni nadzor po tem zakonu v okviru izbranega sektorja iz finančnega sektorja, v skladu s prvim odstavkom tega člena.

7. člen

(mešani finančni holding)

Mešani finančni holding je nadrejena oseba, ki ni nadzorovana oseba po tem zakonu in ki skupaj s svojimi podrejenimi osebami, od katerih je najmanj ena nadzorovana oseba s sedežem v državi članici in drugimi osebami tvori finančni konglomerat.

8. člen

(finančni konglomerat)

(1)

Finančni konglomerat je skupina, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-

na vrhu skupine je nadzorovana oseba, ki je nadrejena osebi iz finančnega sektorja ali je v njej udeležena ali je s to osebo povezana na način iz pete alinee 14. točke 2. člena tega zakona;

-

v skupini je najmanj ena oseba iz zavarovalniškega sektorja in najmanj ena iz bančnega sektorja ali iz sektorja trga vrednostnih papirjev;

-

konsolidirana oziroma združena dejavnost oseb iz zavarovalniškega sektorja v skupini in konsolidirana oziroma združena dejavnost oseb iz bančnega sektorja in iz sektorja trga vrednostnih papirjev sta pomembni v smislu drugega ali šestega odstavka 9. člena in 10. člena tega zakona.

(2)

Finančni konglomerat je tudi skupina, na vrhu katere ni nadzorovane osebe, če poleg pogojev iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena izpolnjuje naslednje pogoje:

-

najmanj ena podrejena oseba v skupini je nadzorovana oseba;

-

dejavnosti v skupini se ob upoštevanju meril iz 9. člena tega zakona pretežno opravljajo v finančnem sektorju.

(3)

Za finančni konglomerat se šteje tudi podskupina v skupini, če izpolnjuje pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(4)

Za namen opredelitve finančnega kongomerata iz tega člena so nadzorovane osebe le tiste s sedežem v Evropski uniji.

2. poglavje

UGOTOVITEV FINANČNEGA KONGLOMERATA IN KOORDINATORJA

9. člen

(merila za ugotovitev finančnega konglomerata)

(1)

V skupini se pretežno opravljajo dejavnosti finančnega sektorja, če seštevek bilančnih vsot nadzorovanih in nenadzorovanih oseb iz posameznih finančnih sektorjev presega prag 40% bilančne vsote celotne skupine (koeficient bilančne vsote).

(2)

Dejavnosti v posameznih sektorjih finančnega sektorja so pomembne, če povprečni koeficient posameznega sektorja iz finančnega sektorja, izračunan iz koeficienta bilančne vsote in koeficienta kapitalskih zahtev posameznih sektorjev iz finančnega sektorja presega 10%.

(3)

Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se bančni sektor in sektor trga vrednostnih papirjev štejeta skupaj kot en sektor finančnega sektorja.

(4)

Koeficient bilančne vsote posameznega sektorja iz finančnega sektorja se izračuna iz seštevka bilančnih vsot oseb posameznega sektorja iz finančnega sektorja v bilančni vsoti vseh oseb finančnega sektorja v skupini (koeficient bilančne vsote).

(5)

Koeficient kapitalskih zahtev oseb posameznega sektorja iz finančnega sektorja se izračuna iz seštevka kapitalskih zahtev posameznega sektorja iz finančnega sektorja v skupnih kapitalskih zahtevah vseh oseb finančnega sektorja v skupini (koeficient kapitalskih zahtev).

(6)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se šteje, da so dejavnosti v posameznih sektorjih finančnega sektorja pomembne, če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini presega 1.440.000.000.000 tolarjev.

10. člen

(najmanjši in najpomembnejši sektor)

(1)

Najmanjši sektor v finančnem sektorju finančnega konglomerata je tisti z najmanjšim povprečnim koeficientom, ki se izračuna iz koeficienta bilančne vsote in koeficienta kapitalskih zahtev. Najpomembnejši sektor v finančnem sektorju finančnega konglomerata je sektor z največjim povprečnim koeficientom iz prejšnjega stavka tega odstavka.

(2)

Za namene iz prejšnjega odstavka se bančni sektor in sektor trga vrednostnih papirjev štejeta skupaj kot en sektor finančnega sektorja.

11. člen

(izračun koeficienta bilančne vsote in kapitalskih zahtev)

(1)

Pri izračunu koeficienta bilančne vsote iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona se seštevajo bilančne vsote posameznih oseb iz letnih računovodskih izkazov, če pa gre za udeležbo, se upošteva sorazmerni del bilančnih vsot posameznih oseb, pri katerih ima skupina udeležbo. Če so na voljo konsolidirani izkazi, se ti uporabijo namesto posameznih izkazov oseb v skupini.

(2)

Pri izračunu koeficienta kapitalskih zahtev iz petega odstavka 9. člena tega zakona se smiselno uporabi prejšnji odstavek, pri čemer pa morajo nadzorni organi upoštevati določbe sektorskih pravil za izračun kapitalskih zahtev.

(3)

Podrobnejši predpis v zvezi s prilagojenim načinom izračuna kapitalskih zahtev tudi za osebe v finančnem konglomeratu, ki niso nadzorovane ali niso vključene v izračun kapitalskih zahtev na konsolidirani osnovi, izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.

12. člen

(izjeme pri ugotavljanju izpolnjevanja meril)

(1)

Pristojni nadzorni organi lahko ob neizpolnjevanju meril iz drugega odstavka 9. člena tega zakona in izpolnjevanja merila iz šestega odstavka 9. člena tega zakona sporazumno sprejmejo odločitev, da skupine ne bodo obravnavali kot finančni konglomerat ali da se za skupino ne bodo uporabljale določbe tega zakona, ki se nanašajo na koncentracijo tveganj, posle v skupini ali sisteme notranjih kontrol ter obvladovanje tveganj, če presodijo, da uporaba teh določb ni potrebna oziroma bi bila glede na namen dopolnilnega nadzora neustrezna ali zavajajoča.

(2)

Pri odločitvi, da skupine ne bodo obravnavali kot finančni konglomerat, morajo pristojni nadzorni organi upoštevati predvsem naslednja dejstva:

1.

da sorazmerna velikost najmanjšega sektorja iz finančnega sektorja, merjena bodisi kot povprečni koeficient bodisi z bilančno vsoto ali kapitalskimi zahtevami, ne presega 5% ali

2.

da tržni delež, merjen z bilančno vsoto v bančnem sektorju ali sektorju trga vrednostnih papirjev in tržni delež zavarovalniškega sektorja, merjen z obračunanimi skupnimi premijami, v kateri koli državi članici ne presega 5%.

(3)

O odločitvah iz tega člena pristojni nadzorni organi obvestijo vse druge udeležene nadzorne organe.

13. člen

(izključitev oseb iz izračuna koeficientov)

(1)

Pri ugotavljanju obstoja finančnega konglomerata lahko pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona, če gre za osebo, ki glede ciljev dopolnilnega nadzora predstavlja zanemarljivi del poslovanja skupine. Ob izključitvi več oseb na podlagi tega odstavka je treba te kljub temu vključiti, če skupaj presegajo okvir zanemarljivega pomena.

(2)

Pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom lahko izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona tudi, kadar bi bila njena vključitev neustrezna ali zavajajoča glede na cilje dopolnilnega nadzora. V tem primeru se koordinator pred sprejetjem odločitve posvetuje z drugimi pristojnimi nadzornimi organi, razen če gre za nujne primere.

(3)

Pristojni nadzorni organi lahko s skupnim dogovorom izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona tudi, kadar ima sedež v tretji državi, v kateri obstajajo pravne ovire za prenos informacij, potrebnih za izvajanje tega zakona.

(4)

Za izognitev nenadni spremembi ureditve nadzora se pristojni nadzorni organi lahko dogovorijo, da se pri ugotavljanju finančnega konglomerata upošteva izpolnjevanje meril iz 9. člena tega zakona za pretekla tri leta glede na leto ugotavljanja finančnega konglomerata oziroma se za izpolnjevanje teh meril upošteva drugo obdobje, če se struktura skupine bistveno spremeni.

(5)

Pristojni nadzorni organi lahko v izjemnih primerih na podlagi skupnega dogovora v osnovo za izračun izpolnjevanja meril iz 9. in 10. člena tega zakona namesto bilančne vsote vključijo sestavo prihodkov ali oziroma in zunajbilančne dejavnosti oziroma se sestava prihodkov ali oziroma in zunajbilančne dejavnosti prišteva v osnovo poleg bilančne vsote, če presodijo, da je to še posebno pomembno za doseganje ciljev dopolnilnega nadzora.

(6)

Če je bil finančni konglomerat že ugotovljen, pristojni nadzorni organi odločitve iz prvega do četrtega odstavka tega člena sprejemajo na podlagi predloga koordinatorja tega finančnega konglomerata.

14. člen

(uporaba znižanih vrednosti pragov)

(1)

Pristojni nadzorni organi lahko odločijo, da se za finančni konglomerat, ki je že predmet dopolnilnega nadzora v skladu s tem zakonom, znižata pragova iz prvega in drugega odstavka 9. člena tega zakona, če se njune vrednosti (koeficienti) znižajo pod 40% oziroma pod 10%. Znižani vrednosti pragov 35% oziroma 8% se uporabljata v naslednjih treh letih glede na leto ugotovitve znižanih vrednosti pragov, da se prepreči nenadna sprememba ureditve nadzora.

(2)

Pristojni nadzorni organi lahko odločijo, da se za finančni konglomerat, ki je že predmet dopolnilnega nadzora v skladu s tem zakonom, zniža prag iz šestega odstavka 9. člena tega zakona, če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini pade pod 1.440.000.000.000 tolarjev. Znižana vrednost 1.200.000.000.000 tolarjev se uporablja v naslednjih treh letih glede na leto ugotovitve znižanih vrednosti pragov, da se prepreči nenadna sprememba ureditve nadzora.

(3)

V obdobju, na katero se nanašata prvi in drugi odstavek tega člena, lahko koordinator v dogovoru z drugimi pristojnimi nadzornimi organi odloči, da se znižane vrednosti prenehajo uporabljati.