2889. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev
Na podlagi 60. in 65. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – Odl. US in 21/06 – Odl. US) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev
1. člen
(področje uporabe)
Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za izvajanje socialnovarstvenih storitev:
-
pomoč družini na domu v skladu s 15. členom Zakona o socialnem varstvu,
-
institucionalnega varstva v skladu s 16. členom Zakona o socialnem varstvu,
-
vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: storitev VDC) v skladu s 17. členom Zakona o socialnem varstvu.
Ta pravilnik velja za vse izvajalce socialnovarstvenih storitev, ne glede na to ali so izvajalci fizične ali pravne osebe.
Ta pravilnik ureja tudi minimalne tehnične zahteve za izvajanje dejavnosti, ki jo na podlagi določbe 49. člena Zakona o socialnem varstvu opravljajo centri za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD).
Pomoč družini na domu opravljajo:
-
CSD, domovi starejših občanov (v nadaljnjem besedilu: DSO), varstveno delovni centri (v nadaljnjem besedilu: VDC) in drugi zavodi.
Institucionalno varstvo se opravlja v:
-
zavodih za usposabljanje,
-
posebnih socialnih zavodih,
-
drugih organiziranih oblikah.
Storitev VDC se opravlja v:
-
socialnovarstvenih zavodih,
-
zavodih za usposabljanje in
-
v drugih organiziranih oblikah.
Institucionalno varstvo se opravlja celodnevno ali dnevno.
-
socialnovarstvene storitve v skladu z določbami Zakona o socialnem varstvu in drugimi zakoni,
-
javna pooblastila in druge naloge v skladu z drugimi zakoni ter
-
socialnovarstvene programe.
4. člen
(zakonske podlage)
Objekti, v katerih se opravljajo socialnovarstvene storitve, morajo biti grajeni ali rekonstruirani v skladu z zahtevami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1-UPB1), Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03) in slovenskega standarda SIST ISO TR 9527.
Za prostore in opremo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva in programa vzgoje in izobraževanja se uporabljajo normativi in standardi za zdravstveno varstvo oziroma vzgojo in izobraževanje.
II. SKUPNE DOLOČBE O TEHNIČNIH ZAHTEVAH
5. člen
(področja tehničnih zahtev)
Minimalne tehnične zahteve veljajo za lokacijo, stavbno zemljišče in objekte vseh izvajalcev storitev iz 2. in 3. člena tega pravilnika, razen za izvajalce storitve institucionalnega varstva v drugi družini ali v drugih organiziranih oblikah.
Določba prejšnjega odstavka ne velja tudi za izvajalce storitve vodenja in varstva ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, kadar storitev izvajajo v drugih objektih oziroma prostorih izven svojih objektov.
Minimalne tehnične zahteve, ki veljajo za prostore in opremo, so navedene v posebnih poglavjih tega pravilnika.
Makrolokacija objekta je določena v skladu s prostorskimi ureditvenimi zahtevami lokalnih skupnosti in mrežo socialnovarstvenih objektov po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010.
Makrolokacijska pogoja sta:
-
vključitev objekta v urbana naselja in
-
urejena prometna infrastruktura z možnostjo javnega prevoza.
7. člen
(stavbno zemljišče)
Mikrolokacija določa stavbno zemljišče za postavitev objekta v skladu z zazidalnim načrtom.
Mikrolokacijske razmere so:
-
komunalna opremljenost zemljišča,
-
konfiguracija zemljišča glede na dostopnost za gibalno ovirane ljudi,
-
smer objekta glede na osončenost, osvetljenost, vetrovnost itd. in
-
urejenost neposredne okolice z možnostjo ozelenitve in ureditve površin za rekreacijo in počitek.
Stavbno zemljišče zajema zemljišče pod objektom ter funkcionalno zemljišče, ki ga sestavljajo komunikacijske površine (dostopi, dovozi, parkirišča), gospodarsko dvorišče ter zelene in rekreacijske površine.
Dostopi za pešce morajo biti varni in ločeni od motornega prometa.
Parkirni prostori so lahko zunanji (odmaknjeni od objekta) in/ali notranji (v kletnih prostorih objekta).
Najmanj eno parkirno mesto mora biti namenjeno in označeno za vozila invalidov.
Objekti in prostori, v katerem se opravljajo socialnovarstvene storitve in dejavnost CSD, morajo biti dostopni in zasnovani tako, da ustrezajo psihofizičnim in zdravstvenim potrebam uporabnikov ter izvajanju strokovnega dela delavcev. Prostori morajo biti v bližini pošte, banke, zdravstvenega doma in drugih objektov s podobnim namenom.
Objekt, v katerem se opravlja storitev institucionalnega varstva za uporabnike storitve VDC, je praviloma ločen od objekta, v katerem storitev opravlja storitev VDC. Če to objektivno ni izvedljivo, se storitvi lahko opravljata v istem objektu, vendar v ločenih prostorih.
9. člen
(horizontalne komunikacije)
V objektu se obvezno ločijo vhodi po namenu:
Glavni vhod v objekt mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi. Omogočen mora biti dostop za intervencijska vozila.
Horizontalne komunikacije morajo biti ločene in prilagojene namenu posameznih prostorskih sklopov.
Hodniki morajo biti široki najmanj 200 cm in obojestransko opremljeni z oprijemalnimi ročaji na višini 90 cm za odrasle in na višini 75 cm za otroke.
Steklene stenske površine in steklena vrata ob horizontalnih komunikacijah, ki morajo biti iz varnostnega stekla, je treba vidno varnostno označiti, v primeru francoskih oken pa mora biti nameščena zunanja zaščita v višini balkonske ograje. Spodnji rob steklenih površin mora biti v okviru ali parapetu višine najmanj 20 cm od tal.
Talne obloge horizontalnih komunikacij ne smejo drseti, kadar so mokre. Zaradi čiščenja naj bo material za talne obloge enostaven za vzdrževanje in ustrezno zaključen ob stenah.
10. člen
(vertikalne komunikacije)
Vertikalne komunikacije morajo ustrezati drugemu odstavku 17. člena ZGO-1-UPB1.
Objekt, ki nima vseh prostorov v pritličju, mora biti opremljen z najmanj enim osebnim dvigalom, katerega kabina je ustrezne velikosti in opremljena. Klicne tipke morajo biti na višini do 120 cm od tal in tako oblikovane, da jih lahko uporabljajo gibalno in senzorno ovirani ljudje.
V objektih, v katerih se opravljajo storitve iz 2. člena tega pravilnika, so lahko prostori za opravljanje storitev predvideni v največ petih etažah, ki so povezane z vertikalnimi komunikacijami.
Stopniščne rame z ustrezno dimenzioniranimi stopnicami morajo biti široke najmanj 120 cm z največ 10 stopnicami med podesti in obojestransko opremljene z oprijemalnimi ročaji, ki se končujejo vodoravno ob zadnji stopnici.
11. člen
(osvetljenost prostorov v objektih institucionalnega varstva)
Deli bivalnih prostorov morajo biti ob centralni razsvetljavi še dodatno osvetljeni (ob postelji, ogledalu v kopalnici).
Delovni prostori in vsi komunikacijski prostori morajo biti primerno osvetljeni glede na posebne delovne postopke.
Okna vseh bivalnih in delovnih prostorov morajo biti opremljena z zunanjimi ali notranjimi senčili.
12. člen
(druga družina in druge organizirane oblike)
Za izvajanje institucionalnega varstva v drugi družini ali drugi organizirani obliki se tehnične zahteve za lokacijo, stavbno zemljišče in objekt lahko razlikujejo od zahtev iz 6., 7. in 8. člena tega pravilnika, morajo pa biti zagotovljene v skladu s potrebami uporabnikov ter namenom in vsebino njihove obravnave.
Izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev iz tega pravilnika ugotavlja Komisija za ugotavljanje minimalnih tehničnih zahtev izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za socialno varstvo. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih mora biti vsaj en član iz gradbene stroke.
III. PROSTORI IN OPREMA ZA IZVAJALCE INSTITUCIONALNEGA VARSTVA
1. ZAVODI ZA USPOSABLJANJE
1.1. Center za usposabljanje in varstvo otrok in mladostnikov (CUV) in center za institucionalno varstvo odraslih oseb (IVO)
14. člen
(struktura objekta)
Struktura objekta mora vsebovati smiselno povezavo naslednjih prostorskih sklopov:
-
vhodi, horizontalne in vertikalne komunikacije,
-
prostori za uresničevanje programa socialnega varstva (prostori skupine/ stanovanjske skupine, delovne enote, organizacijske enote),
-
prostori za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja (CUV),
-
prostori za uresničevanje programa zdravstvenega varstva,
-
prostori za opravljanje poslovodnih in strokovnih nalog in
-
gospodarskoservisni prostori.
Prostori za zaposlene in dnevni prostori za uporabnike morajo biti klimatizirani in imeti priključek za telefon.
15. člen
(horizontalne in vertikalne komunikacije)
Prostori, ki niso v pritličnih etažah, eni etaži ali nimajo neposrednih zunanjih dostopov, morajo biti opremljeni z najmanj enim dvigalom, katerega kabina je take velikosti, da je mogoč prevoz postelje s spremstvom in mora biti ustrezno opremljena. Klicne tipke z zvočno povezavo morajo biti na višini od 90 cm do 120 cm od tal za odrasle in 75 cm za otroke ter tako oblikovane, da jih lahko uporabljajo gibalno ovirani uporabniki.
Stopniščne rame z ustrezno oblikovanimi stopnicami morajo biti široke najmanj 120 cm z največ desetimi stopnicami med podesti in obojestransko opremljene z oprijemalnimi ročaji v višini 90 cm in 75 cm, ki se končujejo z vodoravnim iztekom ob zadnji stopnici.
16. člen
(prostori za uresničevanje programa socialnega varstva in pomožni prostori)
Prostori skupine v centru za usposabljanje in varstvo otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: prostori skupine) so namenjeni za pet do osem uporabnikov.
Prostori stanovanjske skupine v centru za institucionalno varstvo odraslih oseb (v nadaljnjem besedilu: prostori stanovanjske skupine) so namenjeni za osem uporabnikov.
Prostori skupine/stanovanjske skupine vključujejo:
-
razdelilno učno kuhinjo z jedilnico in dnevnim prostorom,
-
sanitarije za invalide na vozičkih,
-
negovalno kopalnico (dislocirana skupina ali stanovanjska skupina).
Površina enoposteljne sobe s kopalnico mora biti najmanj 17,5 m2 (14 m2 + 3,5 m2).
Površina dvoposteljne sobe s kopalnico mora biti najmanj 21,5 m2 (18 m2 + 3,5 m2).
Razdelilna učna kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom je namenjena učenju pripravljanja, razdeljevanja hrane in prehranjevanja in prostočasnim dejavnostim. Najmanjša površina razdelilne učne kuhinje z jedilnico in dnevnim prostorom je 37 m2.
Najmanjša površina kopalnice, ki je opremljena s straniščna školjko, prho brez kadi in umivalnikom je 3,5 m2, ob tem je krajša stranica prostora najmanj 160 cm.
V vseh objektih mora biti predviden sanitarni prostor ustrezne velikosti in opremljen za uporabo invalidov na vozičkih. Najmanjša površina je 3,5 m2. Zahteve za opremo so take kot za opremo sanitarij za invalide na vozičkih v DSO. Najmanjša svetla širina vrat je 100 cm.
Vsaka skupina ali stanovanjska skupina uporabnikov, ki lokacijsko ni povezana z drugimi skupinami v delovni enoti, mora imeti negovalno kopalnico, ki je prilagojena potrebam uporabnikov.
-
shramba za čisto perilo,
-
prostor za čistila in umazano perilo.
Prostor za čistila in umazano perilo mora biti opremljen s splakovalnikom.
Delovna enota je enota namenjena štirim skupinam ali stanovanjskim skupinam uporabnikov. Poleg prostorov skupin oziroma stanovanjskih skupin vključuje delovna enota še naslednje prostore:
-
prostor za strokovnega delavca,
-
sanitarije in garderobo za zaposlene,
-
garderobo za uporabnike.
Najmanjša površina sobe za pomirjanje je 20 m2, ki mora biti opremljena za počitek, umirjanje, pogovor ter dajanje prve pomoči. V sobi mora biti tudi hišna lekarna.
Najmanjša površina prostora za strokovnega delavca je 7 m2.
Vsaka delovna enota mora imeti negovalno kopalnico z najmanjšo površino 20 m2.
Za osebje mora biti zagotovljen sanitarni prostor, ločen po spolu. Najmanjša površina sanitarij je 1,2 m2.
Najmanjša površina garderobe za strokovne in tehnične sodelavce je 0,75 m2 na zaposlenega.
Garderoba za upravičence mora biti čim bliže vhodu. Velikost garderobe mora biti najmanj 0,70 m2 na uporabnika.
Organizacijska enota vključuje prostore delovnih enot in še večnamenski prostor.
Večnamenski prostor organizacijske enote je namenjen prostočasnim dejavnostim, prireditvam, zagotavljanju duhovne oskrbe upravičencev, srečanjem z obiskovalci idr.
17. člen
(prostori za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja)
Za prostore in opremo za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja se uporabljajo normativi in standardi s področja šolstva. Prostori za izvajanje programa vzgoje in izobraževanja so:
-
specializirana učilnica: za likovni pouk, glasbeni pouk in delovno vzgojo,
-
kabinet za izvajanje individualnih obravnav,
-
telovadnica oziroma večnamenski prostor s prostorom za pripomočke,
-
skladišče za didaktične pripomočke (tricikli, kolesa, sanke, smuči in drugo).
18. člen
(prostori za uresničevanje programa zdravstvenega varstva)
Za prostore in opremo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva se uporabljajo normativi in standardi s področja zdravstva. Zdravstveni program se lahko uresničuje v zavodu za usposabljanje ali se dejavnost kombinira z zdravstvenim domom v kraju. Pri izvajanju zdravstvene službe v zavodu je taka enota sklenjena zdravstvena enota objekta in mora imeti naslednje prostore:
-
bolniško sobo s sanitarijami za izolacijo bolnika velikosti 19,5 m2,
-
ambulanto (zdravniška, zobozdravniška) velikosti 18 m2,
-
sestrsko sobo velikosti 18 m2 (previjanje, dejanje injekcij, hišna lekarna...),
-
prostor fizioterapije velikosti najmanj 25 m2,
-
prostor delovne terapije velikosti najmanj 25 m2,
-
prostor za hidroterapijo,
-
prostor za zalogo zdravil in pripomočkov,
-
garderobo in sanitarije za zdravstveno osebje,
-
prostor za umrlega s poslovilnim prostorom v primeru, ko gre za samostojni zavod z najmanj 20 stanovanjskih skupin.
Če prostore zdravstvene enote uporabljajo tudi zunanji uporabniki, je treba zagotoviti poseben vhod, čakalnico in garderobo.
19. člen
(prostori za opravljanje poslovodnih in strokovnih nalog)
Prostori za opravljanje poslovodnih in strokovnih nalog so:
-
pisarne za opravljanje upravno-administrativnih in finančno-računovodskih nalog,
-
prostori za strokovne delavce,
-
sanitarije za osebje, ločene po spolu.
Za prostore za poslovodne in strokovne delavce je treba upoštevati 7 m2 površine na zaposlenega delavca.
Sejna soba je velikosti najmanj 1,5 m2 na zaposlenega oziroma najmanj 25 m2.
Površina arhiva mora biti v skladu z predpisi, ki določajo standard velikosti.
Za osebje mora biti zagotovljen sanitarni prostor, ločen po spolu. Najmanjša površina sanitarij je 1,2 m2.
20. člen
(gospodarskoservisni prostori)
Gospodarskoservisni prostori sestavljajo kompleks tehnoloških prostorov, ki svojo dejavnost lahko povezujejo s krajevnimi ponudniki ali odjemalci. To so:
-
kuhinja ali razdelilna kuhinja,
-
prostor za vzdrževalca,
-
kotlovnica ali toplotna postaja.
Velikost kuhinje je prilagojena zmogljivosti zavoda ter zunanjih odjemalcev in jo sestavljajo prostori, ki jih narekuje specialna tehnologija priprave in razdelitev hrane.
Objekt, ki nima svoje kuhinje in kamor se dovaža pripravljena hrana, mora imeti razdelilno kuhinjo, ki je lahko centralna ali etažna v smislu čajne kuhinje in mora ustrezati sanitarnotehničnim predpisom. Najmanjša površina razdelilne kuhinje je 12 m2.
Pralnica mora imeti prostore za sprejem umazanega perila, pranje, sušenje, likanje, šivanje in shrambo za čisto perilo. Če v objektu ni pralnice, je treba zagotoviti prostor za zbiranje umazanega perila in prostor za shrambo in vzdrževanje čistega perila.
Skladišče za opremo in orodje in prostor za vzdrževalca.
Garaže oziroma nadkrit prostor je treba zagotoviti za toliko službenih vozil, kolikor se jih uporablja za prevoz uporabnikov oziroma materiala.
Najmanjša velikost kotlovnice ali toplotne postaje je odvisna od načina in sredstva za ogrevanje.
Dnevni center je organiziran v zavodu za usposabljanje ali izven njega kot njegova organizacijska enota.
22. člen
(prostori dnevnega centra)
Prostori skupine dnevnega centra za uresničevanje programa socialnega varstva so:
-
prostor za počitek velikosti najmanj 5 m2 na uporabnika,
-
razdelilna učna kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom najmanj 4,5 m2 na uporabnika,
-
sanitarije za invalide na vozičku, najmanjša velikost 3,5 m2,
-
negovalna kopalnica najmanj 14 m2,
-
shramba čistega perila,
-
garderoba za uporabnike najmanj 0,7 m2 na uporabnika,
-
prostor za opremo in delovne pripomočke na uporabnika,
-
prostor za čistila in umazano perilo najmanj na uporabnika in
-
sanitarije za osebje, ločene po spolu, najmanjša površina 1,2 m2.
Osnova za določanje velikosti prostorov dnevnega centra za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja, programa zdravstvenega varstva in za izvajalce poslovodnih in strokovnih nalog so tehnični normativi, ki veljajo za zavod za usposabljanje.
23. člen
(oprema prostorov za uresničevanje programa socialnega varstva)
Oprema prostorov za uresničevanje programa socialnega varstva zajema:
-
opremo bivalne sobe in prostora za počitek,
-
opremo dnevnega in večnamenskega prostora,
-
oprema razdelilne učne kuhinje z jedilnico,
-
opremo negovalne kopalnice,
-
opremo sobe za pomirjanje,
-
opremo prostora za umrlega.
24. člen
(oprema bivalne sobe in prostora za počitek)
Opremo bivalne sobe za eno osebo sestavljajo:
-
postelja ali otroška postelja z nastavitvijo višine oziroma negovalna postelja,
-
garderobna omara s policami in predali,
-
pritrjen predalnik ali viseča omarica, 80 cm od tal,
-
stenske knjižne police.
Prostor za počitek je opremljen s posteljami, ležalniki ali blazinami.
Pohištvo mora biti primerno zdravstvenemu stanju in možnosti ustrezne oskrbe in nege tudi za gibalno ovirane uporabnike. Pohištvena oprema mora imeti zaobljene robove, potezne ročaje ter površinsko obdelavo za enostavno vzdrževanje. Priporočljivo je oblikovati drsna vrata omar ter izvlečne dele.
Svetla širina vhodnih vrat v bivalni sobi mora biti najmanj 95 cm.
Bivalne sobe morajo biti opremljene z napeljavo za TV, radio, telefon, računalnik in signalno-klicne naprave.
25. člen
(oprema dnevnega in večnamenskega prostora)
Opremo dnevnega in večnamenskega prostora sestavljajo mize, stoli, fotelji, ležalniki ter pohištvo za prostočasne dejavnosti (knjižne omare, vitrine, police, računalniki itd.). Ima priključke za TV, radio, telefon, računalnik in signalno-klicne naprave.
26. člen
(oprema razdelilne učne kuhinje z jedilnico)
Oprema kuhinje je odvisna od števila pripravljenih obrokov in organizacije dela. Ustrezati mora predpisom o higiensko tehničnih zahtevah in varstva pri delu.
Opremo jedilnice sestavljajo:
-
mize najmanj 80 x 90 cm, višina 72–74 cm, imeti morajo nogo na sredini,
Dolžina mize mora biti najmanj 60 cm na osebo, za osebe na invalidskih vozičkih pa najmanj 80 cm.
27. člen
(oprema negovalne kopalnice)
Opremo negovalne kopalnice sestavljajo:
-
kopalna kad v posebni izvedbi (dvižna), dostopna s treh strani,
-
prha brez kadi v nivoju tlaka,
-
straniščna školjka v separeju kopalnice,
-
pripravljalna postelja,
-
omara za shranjevanje pripomočkov za osebno higieno in
-
zbirna posoda za umazano perilo.
28. člen
(soba za pomirjanje)
Soba za pomirjanje mora biti opremljena tako, da se lahko uporablja za počitek, umirjanje, pogovor, dajanje prve pomoči. V sobi mora biti tudi hišna lekarna. Opremo sobe sestavljajo postelja (vodna) velikosti 100 x 210 cm, višina 55 cm, miza in stol. Prostor je treba opremiti s priključki za avdiovizualne aparate ter klicne naprave.
29. člen
(oprema pisarne)
Oprema pisarniških prostorov vključuje standardne pisarniške in računalniške mize s predalniki po potrebi s priključkom za razgovore, stole, pisarniške omare, omare za hranjenje osebnih podatkov in arhiv.
30. člen
(oprema sejne sobe)
Sejna soba mora imeti najmanj standardne sejne mize, stole, omare s policami in vrati, opremo za računalništvo in komunikacije ter opremo za predstavitve.
31. člen
(oprema prostora za umrlega)
Prostor za umrlega mora bili opremljen z odrom, tekočo vodo in talnim odtokom, stoli, imeti mora ločen izhod, mora biti hlajen in zračen.
2. DOMOVI ZA STAREJŠE IN POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVODI
32. člen
(bivalni prostori)
Bivalni prostori DSO in posebnega socialnega varstvenega zavoda so oblikovani v bivalnih enotah in enotah za stanovalce z demenco in sorodnimi stanji.
Bivalna enota zajema največ 20 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Bivalna enota ima še večnamenski prostor s čajno kuhinjo, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo.
Izjemoma se lahko delo na negovalnem oddelku organizira v troposteljnih sobah.
Sobe v bivalni enoti morajo biti take velikosti in opremljene tako, da je mogoče opravljati tudi nego stanovalcev na različnih zahtevnostnih ravneh.
Bivalna enota stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji zajema največ 12 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Enota ima še večnamenski prostor s čajno kuhinjo s površino ob horizontalnih komunikacijah v smislu počivalnih separejev, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo. Enota mora biti nameščena tako, da je omogočena neposredna povezava z zelenimi površinami urejene okolice.
Sobe v posameznih enotah DSO morajo imeti te najmanjše površine:
-
enoposteljna soba 17.5 m2 (14 m2 + 3,5 m2 sanitarije),
-
dvoposteljna soba 21.5 m2 (18 m2 + 3,5 m2 sanitarije).
Sobe v posebnem socialnovarstvenem zavodu morajo imeti te najmanjše površine:
-
enoposteljna soba 17,5 m2 (14 m2 + 3,5 m2),
-
dvoposteljna soba 21,5 m2 (18 m2 + 3,5 m2),
-
troposteljna soba 30 m2 (26,5 m2 +3,5 m2).
V primeru, da se dejavnost institucionalnega varstva opravlja v enoti DSO se kvadrature skupnih prostorov, prostorov za zdravstveno dejavnost in servisnih prostorov sorazmerno zmanjša glede na število uporabnikov.
33. člen
(večnamenski prostor s čajno kuhinjo)
Večnamenski prostor s čajno kuhinjo v bivalni enoti in enoti za demenco in sorodna stanja je namenjen za prehranjevanje in prostočasne dejavnosti ter srečanja z obiskovalci. Najmanjša površina skupnega prostora mora biti 1,5 m2 površine na stanovalca. V površini skupnega prostora se mora predvideti čajna kuhinja v dolžini najmanj 300 cm skupaj z delom konzolnega pulta 80 cm za dostop z invalidskim vozičkom.
34. člen
(negovalna kopalnica)