Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije...

2500. Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka

Na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

N A V O D I L O
o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

To navodilo določa način ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka ter obrazce za izdelavo lestvic katastrskega dohodka.

2. člen

(1)

Katastrski dohodek se ugotavlja po katastrskih okrajih in za vsak katastrski razred zemljišč, za naslednje katastrske kulture, določene s predpisi o katastrski klasifikaciji zemljišč:

1.

njive,

2.

vrtove,

3.

plantažne sadovnjake,

4.

ekstenzivne sadovnjake,

5.

vinograde,

6.

hmeljišča,

7.

travnike,

8.

barjanske travnike,

9.

pašnike,

10.

trstičja,

11.

gozdne plantaže in

12.

gozdove.

(2)

Katastrski dohodek se pri posameznih katastrskih kulturah ugotavlja za vsak posamezni katastrski razred zemljišč. Katastrskih razredov zemljišč je lahko največ 8.

(3)

Katastrski dohodek se za vse katastrske kulture ugotavlja na 1 ha površine.

(4)

Ugotovljeni katastrski dohodki za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred zemljišča v okviru katastrskega okraja tvorijo lestvico katastrskega dohodka za katastrski okraj.

II. KATASTRSKI DOHODEK KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

3. člen

Katastrski dohodek kmetijskega zemljišča je prihodek (denarna vrednost pridelkov) od rastlinske proizvodnje in od živinoreje, ki ga dosegajo uporabniki kmetijskih zemljišč s povprečnim, krajevno običajnim načinom rabe zemljišč in ob povprečni letini (pridelkih), zmanjšan za povprečne materialne stroške te proizvodnje in amortizacijo.

4. člen

(1)

Katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč se ugotavlja na podlagi povprečnih pridelkov v zadnjih petih letih, s tem da se ne upošteva najboljše in najslabše letine ter povprečne strukture rabe v posameznih statističnih cenilnih okoliših, združenih v dohodkovna območja. Dohodkovna območja so območja s primerljivimi naravnimi in ekonomskimi danostmi za kmetijsko pridelavo. Meje dohodkovnih območij potekajo po mejah katastrskih okrajev.

(2)

Manj pogosti posevki in vrste sadnega drevja, ki se gojijo v manjšem obsegu, se pri določanju strukture pridelave prištejejo k pretežni (reprezentančni) kulturi, s tem da se njihova površina ali drevesa prištejejo in obračunajo z enako vrednostjo pridelka in enakimi stroški, kot pri reprezentančni kulturi.

(3)

Povprečne cene kmetijskih pridelkov ter vrednost materialnih stroškov se za podatke, ki jih za kmetijstvo ugotavlja in vodi Statistični urad Republike Slovenije, ugotovi pri tem uradu, za druge podatke pa se smiselno uporabijo podatki iz kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (v nadaljnjem besedilu: kalkulacije). Pri določanju denarne vrednosti pridelkov se ne upoštevajo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike.