Odločba o ugotovitvi, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi ni v neskladju z ustavo in o odpravi tretje in četrte točke odloka o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor

2219. Odločba o ugotovitvi, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi ni v neskladju z ustavo in o odpravi tretje in četrte točke odloka o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Državnega sveta in na pobudo Socialdemokratske stranke Slovenije in podpisnikov pobude za zbiranje podpisov pod zahtevo za referendum o večinskem volilnem sistemu na seji dne 14. junija 1996

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) ni v neskladju z ustavo, če se razlaga tako:

da se hkrati izvedejo referendumi o vseh vprašanjih, ki naj bodo predmet referenduma, vsebovanih v vseh pobudah ali zahtevah za razpis referenduma o vprašanjih, ki se urejajo z istim zakonom, če so bile vložene do sprejetja akta o razpisu zakonodajnega referenduma, glede vseh pa so izpolnjeni pogoji iz 15. in 16. člena zakona, in

da je Državni zbor v primeru, če je sprejeta odločitev na dveh ali več referendumih, vezan na izid tistega, ki je dobil največji odstotni delež glasov “za” v celotnem številu volivcev, ki so glasovali na posameznem referendumu.

Tretja in četrta točka odloka o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor (Uradni list RS, št. 25/96) se odpravita.

1. Državni svet izpodbija odlok o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor (Uradni list RS, št. 25/96 – v nadaljevanju: odlok), ker naj bi z njegovim sprejetjem Državni zbor diskriminatorno obravnaval zahtevo Državnega sveta za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Državni svet navaja, da je bila njegova zahteva za razpis referenduma vložena le nekaj minut po vložitvi zahteve skupine 35 poslancev Državnega zbora. Državni svet zatrjuje, da je bil z vložitvijo zahteve 35 poslancev zlorabljen postopek, in sicer "z namenom, da se prehiti Državni svet ter se onemogoči izvedba zahteve Državnega sveta".

2. Državni svet podrejeno (če ustavno sodišče ne bi odpravilo oziroma razveljavilo odloka) izpodbija tudi določbe 9. do 25. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZRLI). Po njegovih navedbah naj bi zakon predhodni zakonodajni referendum urejal nepopolno in tako omogočal proceduralna izigravanja ustavne pravice zahtevati razpis referenduma (drugi odstavek 90. člena ustave) oziroma ustavne pristojnosti Državnega sveta, da zahteva razpis referenduma (prvi odstavek 97. člena ustave).

3. Podpisniki pobude za zbiranje podpisov pod zahtevo za referendum o večinskem volilnem sistemu (v nadaljevanju: podpisniki) in Socialdemokratska stranka Slovenije (v nadaljevanju: SDS) izpodbijajo odlok zato, ker naj bi diskriminiral zahtevo 40.000 volivcev za razpis referenduma. Podpisniki in SDS menijo, da Državni zbor ne bi bil smel razpisati nobenega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor (EPA 1286) pred iztekom roka za zbiranje podpisov pod zahtevo. O pobudi za zbiranje podpisov je bil po navedbah podpisnikov pobude in SDS predsednik Državnega zbora obveščen 12. 4. 1996.

Podpisniki in SDS zatrjujejo, da je bilo z razpisom referenduma na zahtevo skupine poslancev "postavljeno pod vprašaj bistvo referenduma", ki naj bi bilo v tem, da nasprotje med voljo ljudstva in Državnega zbora razreši pristojna odločitev ljudstva, ki je za Državni zbor zavezujoča. Razpis referenduma na zahtevo skupine poslancev in vložitev zahteve Državnega sveta za razpis referenduma ocenjujejo kot zlorabo pravice za vložitev zahteve za razpis referenduma. Menijo, da bi moral Državni zbor najprej razpisati referendum na zahtevo 40.000 volivcev. Nasprotujejo pa zadržanju izvrševanja oziroma razveljavitvi ZRLI, saj bi bilo to po njihovem mnenju v neskladju z načeli pravne države.

4. Podpisniki pobude in SDS izpodbijajo odlok tudi zaradi tega, ker naj bi bilo referendumsko vprašanje v delu, ki govori o "neposrednem vplivu volivcev na izbiro poslancev" nejasno in zavajajoče ter zato v neskladju z ZRLI in ustavo.

5. Na zahtevo Državnega sveta in pobudo podpisnikov ter SDS je odgovoril Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve (v nadaljevanju: sekretariat).