2157. Pravilnik o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje
Na podlagi osmega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega odstavka 13. člena, petega odstavka 22. člena, tretjega odstavka 28. člena ter četrtega odstavka 39. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 20/04 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za notranje zadeve
PRAVILNIK o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje
Za izvrševanje Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami Gospodarske unije Beneluxa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L, št. 239 z dne 22. 9. 2000, str. 13) ta pravilnik določa označitev mejne črte, izdajanje odredbe ministra o prepovedi dejavnosti ob mejni črti, ugotavljanje in reševanje mejnih incidentov, območje mejnega prehoda, namestitev avtomatskih fotografskih in snemalnih naprav, način opravljanja mejne kontrole ter označevanje vstopa in izstopa.
Ob prometnih povezavah na mejah, ki bodo po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: konvencija) v Republiki Sloveniji postale notranje meje, in ki vodijo čez državno mejo v sosednje države se, v dogovoru s sosednjimi državami, na primernem mestu na oddaljenosti od 150 do 250 metrov od mejne črte, postavijo table velikosti 150 x 90 cm, modre barve z dvanajstimi zlato rumenimi zvezdami v krogu, v sredini je napis sosednje države. Tablam so dodane dopolnilne table z navedbo oddaljenosti do mejne črte.
Cestne in druge komunikacije ob mejni črti, kjer ni mejnega prehoda, morajo biti označene z opozorilno tablo velikosti 60x40 cm, bele barve s črnim robom, v zgornjem delu je na sredini grb Republike Slovenije, velikosti 10 cm, pod njim je napis POZOR in pod njim DRŽAVNA MEJA. Napisa sta v črni barvi, črke so velikosti 5 cm.
Opozorilna tabla opozarja na neposredno bližino mejne črte in je postavljena na desno stran cestne ali druge komunikacije na primernem mestu pred mejno črto. Ob slabi preglednosti je lahko opozorilna tabla postavljena na levo stran ali sta postavljeni dve opozorilni tabli vzporedno na vsako stran komunikacije.
Kolikor je opozorilna tabla oddaljena od mejne črte več kot 200 metrov se pod opozorilno tablo doda dopolnilna tabla z navedbo oddaljenosti od mejne črte v metrih. Dopolnilna tabla je velikosti 60 x 15 cm, bele barve s črno obrobo, napis je v črni barvi, velikost črk je 7 cm.
Na cestnih povezavah, ki peljejo čez mejno črto, izven uradno določenih mejnih prehodov, na mejah, ki bodo po uveljavitvi konvencije postale zunanje meje, mora biti, poleg opozorilne table iz prvega odstavka tega člena postavljen tudi prometni znak št. II-3 "prepovedan promet v obeh smereh". Pod prometni znak se lahko namesti dopolnilna tabla, na kateri je napis: "DOVOLJENO ZA UPRAVIČENCE, KI IMAJO POSEBNO DOVOLJENJE". Prometni znak in dopolnilno tablo na javnih cestah postavi in vzdržuje upravljalec ceste.
II. ODREDBA MINISTRA O PREPOVEDI DEJAVNOSTI OB MEJNI ČRTI
Minister, pristojen za notranje zadeve izda odredbo v skladu z drugim odstavkom 11. člena zakona o nadzoru državne meje v primerih, ko pride do dogodkov ali pojavov, ki ogrožajo javni red, ali se takšno ogrožanje utemeljeno pričakuje.
Dogodki ali pojavi, ki ogrožajo javni red so dogodki, ki se dogajajo ali obstaja verjetnost, da se bodo dogajali na območju ob državni meji ali območju, ki je prostorsko ali funkcionalno povezano z državno mejo ali dogodki, oziroma dogajanja na območju več policijskih uprav v Republiki Sloveniji in so zlasti:
-
množične kršitve javnega reda in miru;
-
množična izvrševanja kaznivih dejanj;
-
hujša kazniva dejanja zaradi katerih je umrla najmanj ena oseba in se utemeljeno pričakovanje, da bi lahko bilo žrtev še več;
-
javna zbiranja na katerih se izraža oziroma izvaja državljanska nepokorščina, večje organizirane stavke, javna zbiranja, ki niso prijavljena, druga dejanja ob državni meji, ki povzročajo večje ali daljše zastoje ali ki lahko povzročijo množično nedovoljeno prehajanje državne meje ali mednarodne incidente;
-
hujše nesreče, kot so strmoglavljenje letala, hujše železniške nesreče in podobno;
-
neposredna nevarnost terorističnih dejanj;
-
hujši mejni incidenti ali neposredna nevarnost mejnega incidenta, ki bi lahko škodoval mednarodnemu ugledu Republike Slovenije;
-
drugi dogodki in ravnanja, ki imajo vpliv na večje število ljudi.
Odredba se izda za vnaprej določeno časovno obdobje. Če to ni možno, se odredba izda za čas trajanja razlogov za uvedbo tega ukrepa.
Pred uveljavitvijo je treba odredbo objaviti v sredstvih javnega obveščanja, in sicer na TV Slovenija, na Radiu Slovenija, vsaj v treh časopisih, ki izhajajo dnevno in na medmrežju. O izdaji odredbe je potrebno obvestiti tudi Upravo Republike Slovenije za civilno letalstvo, ki vsebino odredbe objavi na način, ki je običajen v zračnem prometu. Enako se objavi tudi preklic odredbe in prenehanje veljave odredbe, ki je izdana za vnaprej določeno časovno obdobje.
III. UGOTAVLJANJE IN REŠEVANJE MEJNIH INCIDENTOV
Policisti, ki zaznajo ali zvedo za sum mejnega incidenta morajo takoj storiti vse potrebno, da se zavarujejo sledovi dejanja in drugi materialni dokazi v zvezi s sumom mejnega incidenta in o tem poročajo generalni policijski upravi, ta pa obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Poročilo o sumu mejnega incidenta mora vsebovati: dan in uro storjenega dejanja, podatke o storilcu, kako, s čim in kje je bilo dejanje storjeno, podatke o nastalih posledicah in druge ugotovitve pomembne za nadaljnje ugotavljanje mejnega incidenta.
Če državni organi ali druge osebe tujih držav z zračnim plovilom kršijo zračni prostor ob mejni črti Republike Slovenije je potrebno poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navesti tudi podatke: o opaženi vrsti in označbi letala, smeri, višini in globini leta v notranjost zračnega prostora, vremenskih razmerah, kraju s katerega je bila opažena kršitev, ter času in smeri, v kateri je letalo zapustilo zračni prostor Republike Slovenije. Določba se smiselno uporablja tudi za kršitve nedotakljivosti slovenskega morja in drugih voda.
Na podlagi poročila in podatkov iz prejšnjega člena generalna policijska uprava odloči ali bo sama ugotavljala mejni incident ali bo to naložila krajevno pristojni policijski upravi ali organu, ki je določen z mednarodno pogodbo.
Če generalna policijska uprava na podlagi podatkov o sumu mejnega incidenta oceni, da je pri ugotavljanju mejnega incidenta potrebno sodelovanje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve ali predstavnikov državnih organov sosednje države jih o dogodku obvesti ali to naloži krajevno pristojni policijski upravi.
Če državni organ sosednje države obvesti policijo, da je prišlo do suma mejnega incidenta na skupni državni meji mora organizacijska enota policije, ki je bila o tem obveščena takoj, preko pristojne policijske uprave, poročati generalni policijski upravi, ki odredi izvedbo nadaljnjih ukrepov.
Državni organ, ki ugotavlja mejni incident lahko pritegne k sodelovanju strokovnjake drugih državnih organov, organizacij in družb.
Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz poročila iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika pristojni organ, ki ugotavlja mejni incident praviloma opravi ogled kraja suma mejnega incidenta, če je to mogoče.
Ogled je potrebno obvezno opraviti, če ima sum mejnega incidenta za posledico smrt ali telesno poškodbo osebe ali nastanek večje materialne škode in v primeru posega tujih državnih organov na ozemlju Republike Slovenije v osebno svobodo državljanov Republike Slovenije.
Za opravljanje ogleda se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek. O ogledu se napiše zapisnik.
Če je potrebno se lahko opravi tudi rekonstrukcija mejnega incidenta. Pri rekonstrukciji lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnih organov sosednje države.
Mejni incidenti se rešujejo:
-
z dogovorom varnostnih organov obeh držav,
-
z delom mešanih komisij določenih z mednarodno pogodbo.
Reševanje mejnih incidentov z dogovorom varnostnih organov obeh držav izvajajo pristojne policijske uprave ali generalna policijska uprava. Mejne incidente brez nastalih posledic ali z manjšimi posledicami rešuje pristojna policijska uprava s pristojnimi organi sosednje države na podlagi predhodnega dovoljenja generalne policijske uprave. Mejne incidente s hujšimi posledicami rešuje generalna policijska uprava.
Generalna policijska uprava o posledicah in rešitvah mejnega incidenta obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
V primeru reševanja mejnih incidentov po diplomatski poti policija pošlje vso dokumentacijo ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve. Ta pa po diplomatski poti obvesti pristojne organe sosednje države. O rešitvi obvesti generalno policijsko upravo.