2630. Zakon o lokalnih volitvah
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi Zakona o lokalnih volitvah
Razglašam Zakon o lokalnih volitvah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. decembra 1993.
Ljubljana, dne 30. decembra 1993.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O LOKALNIH VOLITVAH
Ta zakon ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Volitve predstavnikov občin v pokrajinske svete in v ustrezne organe drugih širših lokalnih skupnosti urejajo občine s svojimi predpisi v skladu s sporazumom oziroma drugim aktom o povezavi z drugimi občinami v pokrajino ali drugo širšo lokalno skupnost.
Člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.
Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine.
Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.
II. VOLITVE V OBČINSKE SVETE
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Volilno pravico ima državljan v občini, v kateri ima stalno prebivališče.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta - predstavnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta - predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.
Volilna pravica državljanov se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom.
Volilna pravica državljanov za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov teh narodnih skupnosti.
Volilna pravica državljanov za volitve predstavnika romske skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov -pripadnikov te skupnosti.
Glede vodenja evidence volilne pravice, sestavljanja občinskih volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o evidenci volilne pravice.
Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve).
Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem načelu.
Če šteje občinski svet 12 ali več članov, se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu.
Člani občinskega sveta - predstavniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti se volijo po večinskem načelu.
Člani občinskega sveta - predstavniki romske skupnosti se volijo po večinskem načelu.
Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.
Če se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največje število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
Če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
c) Proporcionalne volitve
Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti.
Če se glasuje o listah kandidatov, volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste.
Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatom po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah po prejšnjem členu, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah.
Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov.
Istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.
Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na ravni občine po prejšnjem členu, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 15. člena tega zakona.
V primerih iz 14. do 17. člena so izvoljeni kandidati, ki so dobili preferenčne glasove večine volivcev, ki so glasovali za listo, in sicer po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov. Kolikor takih kandidatov ni, so izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.
Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote.
Če občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti.
Volilne enote se oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev.
Če je območje občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, obsega volilna enota območje ene ali več takih skupnosti ali dela take skupnosti.
Če območje občine ni razdeljeno na skupnosti iz prejšnjega odstavka, obsega volilna enota območje enega ali več naselij ali dela naselja.
Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta. Če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se lahko v volilni enoti voli tudi več članov občinskega sveta, vendar ne več kot trije.
Pri proporcionalnih volitvah se v občini lahko oblikujejo volilne enote, če šteje občinski svet 20 ali več članov.
Volilne enote za proporcionalne volitve se oblikujejo tako, da se v vsaki volilni enoti voli enako število članov občinskega sveta, vendar najmanj deset članov.
Če občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine.
Volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov romske skupnosti je območje občine.
Splošne volitve v občinske svete so redne in predčasne.
Redne volitve v občinske svete se opravijo vsako četrto leto.
Predčasne volitve v občinske svete se opravijo, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe.
Če se občina ustanovi po opravljenih rednih volitvah v občinske svete, se prve volitve v občinski svet opravijo po določbah tega zakona o predčasnih volitvah.
Redne volitve v občinske svete se opravijo najprej dva meseca in najpozneje 15 dni pred potekom štirih let od prejšnjih splošnih volitev v občinske svete. V primeru podaljšanja mandatne dobe se ta rok šteje od dneva izteka podaljšane mandatne dobe.
Predčasne volitve v občinski svet se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta.
Redne volitve v občinske svete razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
Predčasne volitve v občinski svet razpiše župan.
Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Redne volitve v občinske svete se razpišejo najprej 135 dni in najpozneje 75 dni pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v občinske svete.
Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni.
Predčasne volitve v občinske svete se razpišejo najkasneje v 20 dneh po razpustu občinskega sveta.
Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev.
V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja.
Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.
Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan.
Če članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.
Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Če kandidat, ki bi po tem zakonu postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se opravijo tudi, če članu občinskega sveta v primeru iz prejšnjega člena preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Nadomestne volitve se ne opravijo, če članu občinskega sveta preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače.
Na nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.
Nadomestne volitve razpiše občinska volilna komisija najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta o prenehanju mandata.
Nadomestne volitve se opravijo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat.
Nadomestne volitve se opravijo po večinskem načelu. Na nadomestnih volitvah je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov.
Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, kolikor ni v tem členu drugače določeno.
Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije.
Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev opravlja tudi Republiška volilna komisija.
Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta - predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija.
Če se pri proporcionalnih volitvah člani občinskega sveta volijo po volilnih enotah, se lahko imenujejo volilne komisije volilnih enot.
Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori.
Za vsako volišče se imenuje najmanj en volilni odbor.
Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta po možnosti izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov.
V posebni občinski volilni komisiji za izvolitev članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti morata biti vsaj en član in en namestnik člana pripadnika narodne skupnosti oziroma romske skupnosti.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki.
Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini.