ZDSS – Zakon o delovnih in socialnih sodiščih...

780. Zakon o delovnih in soclalnih sodiščih

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave republike Slovenije izdajem

UKAZ o razglasitvi zakona o delovnih in soclalnih sodiščih

Razglašam Zakon o delovnih in soclalnih sodiščih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 1994.

Št. 0100-38/94

Ljubljana, dne 7. aprila 1994.

Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.

Z A K O N O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča obravnavajo in odločajo v delovnih sporih in sporih s področij socialne varnosti.

2. člen

Delovna in socialna sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter v socialnih sporih po določbah tega zakona.

3. člen

Za odločanje v sporih iz prejšnjega člena so na prvi stopnji pristojna delovna sodišča in socialno sodišče prve stopnje.

O pritožbah zoper odločbe sodišč iz prejšnjega odstavka odloča višje delovno in socialno sodišče.

O reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odločbe delovnih in socialnih sodišč odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

II. PRISTOJNOST

4. člen

Delovna sodišča so pristojna odločati v naslednjih individualnih delovnih sporih:

1. o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja;

2. o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni;

3. med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami;

4. iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del;

5. med organizacijo oziroma delodajalcem in učencem ali študentom v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela;

6. v zvezi z opravljanjem volonterskega pripravništva;

7. za katere tako določa zakon.

5. člen

Socialno sodišče je pristojno odločati v sporih z naslednjih področij socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: socialni spori):

1. pokojninskega in invalidskega zavarovanja:

-

v sporih o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;

-

v sporih iz postopka za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem;

-

v sporih o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in sporih o izvrševanju pogodb o vključitvi v prostovoljno zavarovanje;

-

v sporih iz priznanja in dokupa zavarovalne dobe;

-

v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

2. zdravstvenega zavarovanja:

-

v sporih o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja;

-

v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem;

-

v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje;

3. zavarovanja za primer brezposelnosti:

-

v sporih o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti;

-

v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem;

-

v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti;

-

v sporih o vrnitvi sredstev, izplačanih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;

4. družinskih in socialnih prejemkov.

Socialno sodišče je na področjih iz prejšnjega odstavka pristojno odločati tudi v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu, oziroma za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem.

6. člen

Delovna sodišča so pristojna odločati v naslednjih kolektivnih delovnih sporih:

1. med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju;

2. glede pristojnosti za kolektivno pogajanje;

3. o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom;

4. o zakonitosti stavke;

5. ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in se nanašajo na kršitve zakona s strani sveta delavcev, na spore med vodstvom in svetom delavcev, na izvolitve delavskih zaupnikov, članov sveta delavcev in nadzornega sveta, če ni z zakonom drugače določeno;

6. o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji;

7. v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata;

8. za katere zakon tako določa.

III. ORGANIZACIJA IN SESTAVA SODIŠČ

7. člen

V Republiki Sloveniji so naslednja delovna in socialna sodišča prve stopnje:

1. Delovno sodišče v Celju s sedežem v Celju;

2. Delovno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru;

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani;

4. Delovno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru.

Sodišče iz 1. točke prejšnjega odstavka se ustanovi za območje sodnega okrožja Celje.

Sodišče iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ustanovi za območje sodnih okrožij Koper in Nova Gorica.

Sodišče iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ustanovi za sojenje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto, za sojenje v socialnih sporih pa za območje Republike Slovenije.

Sodišče iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ustanovi za območje sodnih okrožij Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojno za sojenje in odločanje v vseh sporih iz 3. točke 4. člena tega zakona.

8. člen

Sodišča prve stopnje sodijo kot delovna sodišča na sedežu sodišča in na zunanjih oddelkih.

Na zunanjih oddelkih sodijo:

1. Delovno sodišče v Kopru:

a)

na oddelku v Novi Gorici v zadevah z območja sodnih okrajev Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;

b)

na oddelku v Postojni v zadevah z območja sodnih okrajev Ilirska Bistrica in Postojna;

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani:

a)

na oddelku v Brežicah v zadevah z območja sodnih okrajev Brežice, Krško in Sevnica;

b)

na oddelku v Kranju v zadevah z območja sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;

c)

na oddelku v Novem mestu v zadevah z območja sodnih okrajev Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje;

3. Delovno sodišče v Mariboru:

a)

na oddelku v Murski Soboti v zadevah z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;

b)

na oddelku v Slovenj Gradcu v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec;

c)

na oddelku v Ptuju v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani sodi kot socialno sodišče na sedežu sodišča.

Socialno sodišče opravlja naroke in obravnave tudi na zunanjih oddelkih tega sodišča ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč, če ima stranka prebivališče na tem območju in če se tako postopek lahko opravi z manjšimi stroški.

9. člen

Za območje Republike Slovenije se za odločanje na drugi stopnji ustanovi Višje delovno in socialno sodišče (v nadaljnjem besedilu: višje sodišče) s sedežem v Ljubljani.

10. člen

Kadar v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev.

Kadar v kolektivnih delovnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in štirih sodnikov porotnikov, od katerih sta dva izvoljena z liste kandidatov delavcev in dva z liste kandidatov delodajalcev.

11. člen

Višje sodišče sodi v senatu treh sodnikov.

12. člen

Za določitev pogojev za izvolitev v funkcijo sodnika porotnika, trajanje mandata, prisego, določitev števila sodnikov porotnikov ter pravice in obveznosti sodnikov porotnikov veljajo določbe zakona o sodiščih, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Sodnike porotnike po določbah tega zakona voli državni zbor, tako da se voli enako število porotnikov iz vrst delavcev in enako število porotnikov iz vrst delodajalcev.

Volitve sodnikov porotnikov razpiše predsednik državnega zbora najmanj štiri mesece pred iztekom mandata prejšnjim sodnikom porotnikom.

13. člen

Državni zbor voli sodnike porotnike z list kandidatov delodajalcev in delavcev. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog organizacij delodajalcev, ki so organizirane za območje Republike Slovenije, in Vlade Republike Slovenije, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v državnih organih. Lista kandidatov za delavce se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih članov.

Na listi kandidatov se določi enako število kandidatov, kot je število sodnikov porotnikov, ki se jih voli.

IV. POSTOPEK

14. člen

V postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Za spore po določbah tega zakona se stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti.

Sodišče določi v sodbi, s katero naloži kakšno dajatev, osemdnevni rok za njeno izpolnitev.

Rok za pritožbo je osem dni.

15. člen

Kadar je z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, je sodno varstvo dovoljeno samo pod pogojem, da je bil postopek predhodno sprožen, pa ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek za mirno rešitev spora ni bil uspešen, če med strankama ali udeleženci ni bil dosežen sporazum v roku trideset dni od dneva, ko je bil postopek sprožen.

1. Postopek v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih

a) Skupne določbe

16. člen

Delavca ali zavarovanca v sporu lahko zastopa predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen naslov diplomirani pravnik.

V postopku pred višjim sodiščem ali Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije lahko zastopa delavca ali zavarovanca oseba iz prejšnjega odstavka, če ima opravljen pravniški državni izpit.

17. člen

Če je vloga nerazumljiva, ima očitno napako ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala, sodišče vlogo vrne v popravek in vložniku določi rok, do katerega jo mora znova vložiti.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)