Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno...

2785. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00) in 26. ter 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Zavod deluje kot osrednje dramsko gledališče v Sloveniji in vključuje v letni program uprizarjanje sodobnih, klasičnih in eksperimentalnih odrskih del. Načrtno spodbuja pisanje in uprizarjanje novih slovenskih in tujih dramskih besedil, s poudarkom na evropskih dramskih besedilih in jih uvršča v letni program uprizoritev.

Zavod s stalnim igralskim ansamblom in Gledališkim ateljejem, ki ga soupravlja z javnim zavodom Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, skrbi za trajno izvajanje kakovostnih programov in projektov ter posredovanje na področju uprizoritvenih umetnosti v lokalnem, regionalnem in mednarodnem prostoru.

3. člen

Zavod je začel delovati leta 1867 kot Dramatično društvo, leta 1892 ustanovljeno kot Deželno gledališče, leta 1918 kot Narodno gledališče v Ljubljani, preimenovano leta 1919 v Kraljevsko slovensko gledališče Ljubljana, leta 1920 v Narodno gledališče v Ljubljani in 1943 kot Državno gledališče Ljubljana. Leta 1944 je bilo z odlokom Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenskega naroda št. 13/44 ustanovljeno Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju, ki se je po osvoboditvi leta 1945 združilo z nekdanjim Narodnim gledališčem v Ljubljani. Leta 1992 je Republika Slovenija z odlokom o razdelitvi Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana na javna zavoda (Uradni list RS, št. 19/92) ustanovila Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana. Leta 1998 je Republika Slovenija s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (Uradni list RS, št. 12/98) uredila status zavoda.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 5025053991.

4. člen

Ime zavoda: Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.

Skrajšano ime: SNG Drama Ljubljana.

Sedež javnega zavoda: Erjavčeva 1, Ljubljana.

Zavod je pravna oseba.

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

5. člen

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, kot javno službo obvezno opravlja naslednje naloge:

-

sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami ustvarja nova odrska dela,

-

sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami izvaja gledališke predstave,

-

z rednim uvrščanjem slovenskih dramskih novitet v letni program uprizoritev in naročanjem novih del načrtno spodbuja pisanje in predstavljanje novih slovenskih del,

-

skrbi za predstavitev kvalitetne umetniške produkcije z organizacijo gostovanj domačih in tujih gledališč,

-

nudi prireditve mlajšemu občinstvu in skupinam s posebnimi potrebami po znižanih cenah,

-

z načrtno mednarodno promocijo skrbi za redno prisotnost na mednarodnih gledaliških prireditvah in gostovanja v tujih gledaliških centrih,

-

omogoča javno dostopnost programa in podatkov, s posebno pozornostjo na dostopnosti telesno oviranim osebam,

-

enkrat letno organizira dan odprtih vrat za zainteresirano javnost in brezplačno predstavi delo zavoda,

-

predstavlja lastno umetniško produkcijo na gostovanjih po Sloveniji,

-

predstavlja svojo umetniško produkcijo na gostovanjih v tujini,

-

programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi gledališči, Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Cankarjevim domom in Slovenskim gledališkim muzejem,

-

sodeluje z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in javnim umetniškim šolam omogoča predstavitve njihove umetniške produkcije,

-

na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV Slovenija,

-

sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini,

-

sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih sosednjih regij,

-

nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem kulturnih programov,

-

omogoča uporabo svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve,

-

izobražuje zaposlene ter organizira izobraževalne vsebine za zainteresirano javnost,

-

v okviru ansambla skrbi za gledališko vzgojo in omogoča umetniški razvoj talentiranih mladih gledaliških umetnikov,

-

hrani, zbira in predstavlja gradiva s področja dela zavoda,

-

skrbi za arhiviranje in dokumentiranje predstav,

-

izdaja gledališke liste in drugo strokovno publicistiko,

-

redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja.

6. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/ 92.310   umetniško ustvarjanje in poustvarjanje;
O/ 92.320   obratovanje objektov za kulturne prireditve;
O/ 92.340   druge razvedrilne dejavnosti;
O/ 92.512   dejavnost arhivov;
O/ 92.521   dejavnost muzejev;
DB/ 17.300 plemenitenje tekstilij;
DB/ 17.400 proizvodnja tekstilnih izdelkov razen oblačil;
DB/ 18.100 proizvodnja usnjenih oblačil;
DB/ 18.220 proizvodnja drugih vrhnjih oblačil;
DC/ 19.300 proizvodnja obutve
DD/ 20.300 stavbno mizarstvo;
DD/ 20.510 proizvodnja drugih izdelkov iz lesa;
DD/ 20.520 proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja;
DE/ 22.220 drugo tiskarstvo;
DE/ 21.250 proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona;
DE/ 22.150 drugo založništvo;
DE/ 22.240 priprava za tisk;
DE/ 22.110 izdajanje knjig;
DE/ 22.120 izdajanje časopisov;
DE/ 22.130 izdajanje revij in periodike;
DE/ 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa;
DE /22.310 razmnoževanje zvočnih zapisov;
DE /22.320 razmnoževanje video zapisov;
DE /22.330 razmnoževanje računalniških zapisov;
DH/ 25.240 proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas;
DJ/ 28.520 splošna mehanična dela;
DJ/ 28.750 proizvodnja drugih kovinskih izdelkov;
DN/ 36.140 proizvodnja drugega pohištva;
F/ 45.441   steklarska dela;
F/ 45.442   pleskarska dela;
G/ 52.471   dejavnost knjigarn;
G/ 52.486   trgovina na drobno z umetniškimi izdelki;
G/ 52.710   popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov;
H/ 55.301   dejavnost restavracij in gostiln
H/ 55.303   dejavnost slaščičarn, kavarn;
H/ 55.400   točenje pijač;
I/ 60.230   drug kopenski potniški promet;
I/ 60.240   cestni tovorni promet;
K/ 70.200   dajanje lastnih nepremičnin v najem;
K/ 71.100   dajanje avtomobilov v najem;
K/ 71.340   dajanje drugih strojev in opreme v najem;
K/ 71.402   dejavnost videotek;
K/ 72.300   obdelava podatkov;
K/ 72.400   omrežne podatkovne storitve;
K/ 74.120   računovodske in knjigovodske dejavnosti, razen revizijske
            dejavnosti in davčnega svetovanja;
K/ 74.130   raziskovanje trga in javnega mnenja;
K/ 74.400   oglaševanje;
K/ 74.810   fotografska dejavnost;
K/ 74.851   prevajanje;
K/ 74.871   prirejanje razstav, sejmov in kongresov;
K/ 74.872   oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo;
M/ 80.422   drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
O/ 90.021   zbiranje in odvoz odpadkov;
O/ 93.021   frizerska dejavnost
O/ 93.022   kozmetična dejavnost.

III. ORGANI ZAVODA

7. člen

Organi zavoda so:

-

ravnatelj,

-

svet,

-

strokovni svet.

8. člen

Ravnatelj zastopa, predstavlja in vodi zavod ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Ravnatelj mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

Ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

Mandat ravnatelja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Na podlagi akta o imenovanju ravnatelja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z ravnateljem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi ravnatelja daje minister.

9. člen

Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

-

univerzitetna izobrazba umetniške ali humanistične smeri,

-

najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela zavoda,

-

sposobnost organiziranja in vodenja dela v kolektivu,

-

aktivno znanje slovenskega jezika,

-

znanje dveh svetovnih jezikov, od tega vsaj enega aktivno.

Kandidati morajo v prijavi na razpis predložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

10. člen

Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom mandata:

-

če sam zahteva razrešitev,

-

če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

-

če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,

-

če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,

-

iz razlogov, določenih v predpisih, ki veljajo za javne zavode,

-

zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.

Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti ravnatelja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi. Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.

11. člen

Naloge ravnatelja:

-

zastopa, predstavlja in organizira delo zavoda,