Uredba o ureditvi trga z žiti

1578. Uredba o ureditvi trga z žiti

Na podlagi 5. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o ureditvi trga z žiti

I. POGLAVJE: Splošni določbi

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa:

-

ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave krušnih žit, drugih žit, stročnic in oljnic,

-

intervencijsko ceno za pšenico, rž, ječmen in koruzo,

-

ukrep intervencijskega nakupa, skladiščenja in prodaje pšenice, rži, ječmena in koruze,

-

ukrepa podpore trženju pšenice in rži: pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži ter podporo skladiščenju pšenice in rži,

-

kakovost žit, ki so predmet intervencijskega nakupa in

-

način nadzora nad izvajanjem ukrepov po tej uredbi.

2. člen

(tržno leto)

Za kmetijske pridelke iz prejšnjega člena se tržno leto začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.

II. POGLAVJE: Ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave

3. člen

(uvedba)

Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) je upravičeno kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: pridelovalec), ki prideluje poljščine iz drugega odstavka tega člena na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji.

Višine neposrednih plačil v letu 2002:

-

56.000 SIT/ha za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo;

-

42.000 SIT/ha za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo), tritikalo, oves, ječmen, proso;

-

42.000 SIT/ha za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino;

-

42.000 SIT/ha za oljnice: sončnice in oljne buče;

-

70.500 SIT/ha za oljno ogrščico in v letu 2003 62.500 SIT/ha.

Pridelovalec lahko za mešanico žit iz prve in druge alinee ali za mešanico stročnic in žit iz prve oziroma druge in tretje alinee prejšnjega odstavka uveljavlja neposredno plačilo v višini 42.000 SIT/ha.

Pridelovalec lahko neposredna plačila pridobi, če:

-

posamezno poljščino iz drugega odstavka tega člena ali mešanico iz prejšnjega odstavka prideluje na površini, ki ni manjša od 0,10 ha,

-

površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, poseje najkasneje do 31. maja v tekočem koledarskem letu,

-

površine, za katere uveljavlja neposredna plačila, obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,

-

najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila, znaša 0,30 ha.

Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.

Če pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora zahtevke za uveljavljanje neposrednih plačil vložiti v roku od 25. aprila do 24. maja tekočega leta.

Sredstva za neposredna plačila iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine neposrednih plačil iz drugega odstavka tega člena sorazmerno zmanjšajo.

Postopek uveljavljanja neposrednih plačil določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.

III. POGLAVJE: Intervencijska cena

4. člen

(višina)

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) nakupuje pšenico, rž, ječmen in koruzo po intervencijski ceni, ki znaša za pšenico 22,00 SIT/kg, za rž, ječmen in koruzo pa 17,50 SIT/kg. Intervencijska cena se nanaša na pšenico, rž, ječmen in koruzo standardne kakovosti iz 29. člena te uredbe, fco intervencijsko skladišče iz prvega odstavka 12. člena te uredbe.

5. člen

(mesečno povečanje intervencijske cene)

Intervencijska cena se v tržnem letu mesečno povečuje z namenom, da se izravnajo stroški skladiščenja, in sicer na naslednji način:

----------------------------------------------
    Mesečno povečanje intervencijske cene
                 (v SIT/kg)
----------------------------------------------
           Pšenica, rž, ječmen          Koruza
----------------------------------------------
julij                        –            0,80
avgust                       –            0,80
september                 0,20               –
oktober                   0,40               –
november                  0,60               –
december                  0,80            0,20
januar                    0,80            0,40
februar                   0,80            0,60
marec                     0,80            0,80
april                     0,80            0,80
maj                       0,80            0,80
junij                     0,80            0,80
----------------------------------------------

6. člen

(obračun cene glede na kakovost)

Cena, ki jo agencija plača prodajalcu, se ugotovi glede na neto količino pšenice (preračunano na 14% vlage in 2% primesi), na neto količino rži (preračunano na 14% vlage in 5% primesi), na neto količino ječmena (preračunano na 14% vlage in 5% primesi) ali na neto količino koruze (preračunano na 14% vlage in 5% primesi).

Če ugotovljena kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze odstopa od standardne kakovosti iz 29. člena te uredbe, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno zviša oziroma zniža v skladu s tretjim, četrtim, petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tega člena.

Za pšenico, ki odstopa od pšenice s hektolitrsko maso 76 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.

Za rž, ki odstopa od rži s hektolitrsko maso 72 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.

Za ječmen, ki odstopa od ječmena s hektolitrsko maso 64 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.

Za pšenico, ki odstopa od pšenice z vsebnostjo surovih beljakovin 11,5% se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 1 iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

Za pšenico, ki odstopa od pšenice s številom padanja 220, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 2 iz Priloge 3.

Za rž, ki odstopa od rži s številom padanja 200, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 3 iz Priloge 3.

IV. POGLAVJE: Intervencijski nakup, skladiščenje in prodaja pšenice, rži, ječmena in koruze

7. člen

(pogoji za uvedbo)

V obdobju iz drugega odstavka tega člena, lastnik pšenice, rži, ječmena oziroma koruze homogene kvalitete lahko ponudi agenciji žito v intervencijski nakup.

Intervencijski nakup se izvaja:

-

od 1. septembra do 31. decembra tekočega leta za pšenico, rž in ječmen ter

-

od 1. decembra tekočega leta do 28. februarja naslednjega leta za koruzo.

Predmet intervencijskega nakupa so lahko samo žita iz prvega odstavka tega člena, ki so bila pridelana v Republiki Sloveniji v tekočem tržnem letu in izpolnjujejo pogoje iz naslednjega odstavka tega člena, splošne zahteve iz 28. člena in minimalne zahteve glede kakovosti iz 30. člena te uredbe.

Najmanjša količina, ki je lahko predmet intervencijskega nakupa, znaša:

-

10.000 kg za pšenico, rž, ječmen in

-

20.000 kg za koruzo.

8. člen

(ponudba)

Lastniki pšenice, rži, ječmena in koruze iz prvega odstavka prejšnjega člena: (v nadaljnjem besedilu: ponudniki) ponudijo agenciji v intervencijski nakup pšenico, rž, ječmen ali koruzo v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena v obliki ponudbe za odkup na obrazcu: "Ponudba za intervencijski nakup", ki ga izda agencija.

Pisna ponudba mora vsebovati:

-

podatke o ponudniku (ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež),

-

podatke o pšenici, rži, ječmenu ali koruzi, ki so predmet ponudbe (vrsto žita, kraj skladiščenja v času ponudbe, količino, predvideno kakovost in leto pridelave),

-

pisno izjavo ponudnika, da je pšenica, rž, ječmen ali koruza pridelana v Republiki Sloveniji z navedbo kraja pridelave.

V primeru, da ponudnik ne predloži ponudbe na predpisanem obrazcu, mora ponudba vsebovati vse na obrazcu navedene podrobnosti.

Ponudniki posredujejo agenciji ponudbe priporočeno po pošti ali jih vložijo neposredno na agenciji. Ponudba je veljavna tudi v obliki elektronskega zapisa, če vsebuje vse podatke iz obrazca, ki ga predpiše agencija in takšni ponudbi sledi tudi ponudba, ki je agenciji posredovana na način opredeljen, v prvem stavku tega odstavka.

Ponudnik lahko predlaga prevzem ponujene pšenice, rži, ječmena ali koruze, v lastnem skladišču.

Agencija preveri ponudbe in v roku petih delovnih dni od njihovega prejema obvesti ponudnike o svoji odločitvi. Izbrane ponudnike agencija čimprej obvesti tudi o lokaciji intervencijskega skladišča in o časovnem razporedu prevzema.

Agencija prevzame ponujeno pšenico, rž, ječmen ali koruzo najkasneje v roku 60 dni od dneva, ko je bila ponudba prejeta oziroma najkasneje do 31. januarja naslednjega leta za pšenico, rž in ječmen in do 31. marca naslednjega leta za koruzo. Agencija lahko sama ali na predlog ponudnika ali skladiščnika dopolni ali spremeni rok in lokacijo prevzema pšenice, rži, ječmena ali koruze, vendar mora o tem obvestiti ponudnika najkasneje tri dni pred novim prevzemom.

9. člen

(intervencijska skladišča)

Agencija izbere na podlagi javnega razpisa intervencijska skladišča in izvajalce intervencijskega nakupa, skladiščenja in prodaje v skladu s pogoji iz 10. člena te uredbe.

10. člen

(pogoji za intervencijska skladišča)

Lokacije intervencijskih skladišč se izberejo na podlagi regijskih značilnosti, kjer je proizvodnja žit bistveno večja od lokalnih potreb ter ob upoštevanju intenzivnosti kmetijske proizvodnje in tržnih zakonitosti v regiji.

Intervencijska skladišča morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

-

imajo ustrezne skladiščne kapacitete in tehnično opremo za prevzem, skladiščenje in odpremo žit;

-

imajo mostno tehtnico za prevzem žit;

-

imajo ustrezne prometne povezave za prevzem in odpremo žit;

-

imajo izdelan načrt skladišča z izmerami vseh skladiščnih prostorov.

Podrobnejše pogoje za določitev intervencijskih skladišč ter izvajalce intervencijskih nakupov, skladiščenja in prodaje žit določi agencija z javnim razpisom.

11. člen

(neodvisna kontrolna institucija)

Agencija na podlagi javnega razpisa izbere neodvisno kontrolno institucijo za opravljanje vzorčenja in izvajanje analiz kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, določeno v 12. in 13. členu te uredbe.

Podrobnejše pogoje za izbor neodvisne kontrolne institucije določi agencija z javnim razpisom.

12. člen

(prevzem žit v intervencijskem skladišču)

Ponudnik mora v intervencijsko skladišče dostaviti pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa, v roku, ki mu ga določi agencija.

Pri tehtanju in vzorčenju pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijskem skladišču so prisotni ponudnik, predstavnik intervencijskega skladišča, predstavnik neodvisne kontrolne institucije, lahko pa tudi predstavnik agencije.

Pred prevzemom pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijsko skladišče se mora ugotoviti količina in kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa.