Nalaganje dokumenta...
Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 18-806/1976, stran 938 DATUM OBJAVE: 16.7.1976
VELJAVNOST: od 1.1.1977 do 24.6.2004 / UPORABA: od 1.1.1977 do 24.6.2004
SRS 18-806/1976
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 25.6.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
806.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
o razglasitvi zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
Razglaša se zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. aprila 1976, na seji Zbora občin dne 28. aprila 1976 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 28. junija 1976.
Št. P 0100-126/76
Ljubljana, dne 30. junija 1976
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se urejata usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ki zaradi svoje telesne ali duševne prizadetosti potrebujejo pri usposabljanju in zaposlovanju posebno strokovno pomoč in ki imajo pravico do posebnega družbenega varstva, nimajo pa tega varstva kot invalidne osebe zagotovljenega po drugih predpisih.
Za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju veljajo posebni predpisi.
2. člen
Usposabljanje za delo po tem zakonu pomeni pridobivanje, izpopolnjevanje ali spremembo znanja in sposobnosti, potrebnih za zaposlitev v določenem poklicu ali za opravljanje določenega dela.
Usposabljanje zajema tudi prilagajanje na delo.
3. člen
Politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb oblikujejo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje, za vzgojo in izobraževanje, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in socialnega varstva ter v družbenopolitičnih skupnostih; ta politika mora biti sestavni del celotne politike zaposlovanja.
Politika iz prejšnjega odstavka obsega:
-
usmerjanje in programiranje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb;
-
zagotavljanje družbenih in materialnih možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
-
zagotavljanje položaja in pravic invalidnih oseb v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem;
-
urejanje in zagotavljanje položaja ter ugodnosti organizacijam, ki usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe.
4. člen
Invalidne osebe, ki so jim zagotovljene pravice do usposabljanja in zaposlitve po drugih predpisih, uveljavljajo posamezne pravice iz tega zakona le, če so te pravice večje od že zagotovljenih pravic.
II. USPOSABLJANJE
5. člen
Za invalidno osebo, sposobno za usposabljanje za zaposlitev, se po tem zakonu šteje oseba, ki še ni dopolnila 45 let starosti in ki se zaradi svoje invalidnosti ne more brez usposobitve ustrezno zaposliti, nima pa lastnosti invalidne osebe s pravico do usposabljanja po drugih predpisih.
Ne glede na starost po prejšnjem odstavku ima lastnost invalidne osebe tudi oseba, za katero je glede na njeno strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobila za drugo ustrezno delo, da ga bo lahko opravljala vsaj polovico polnega delovnega časa.
6. člen
Merila in postopek za ugotavljanje in priznavanje lastnosti invalidne osebe po tem zakonu določijo sporazumno Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter Zdravstvena skupnost Slovenije.
Merila po prvem odstavku tega člena morajo biti določena tako, da bodo skladna z merili za ocenjevanje invalidnosti po drugih predpisih.
7. člen
Usposabljanje invalidnih oseb se izvaja:
-
s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu oziroma s prilagajanjem na delo v organizacijah združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu;
-
s praktičnim delom, z izučitvijo določenega poklica oziroma s prilagajanjem na delo v invalidski delavnici;
-
z ustreznimi oblikami usposabljanja v zavodih za usposabljanje invalidnih oseb;
-
s pridobitvijo strokovne izobrazbe in usposobljenosti po načelih in merilih za izobraževanje odraslih;
-
s šolanjem na ustreznih šolah.
8. člen
Za usposabljanje invalidnih oseb skrbijo skupnosti za zaposlovanje. Ta skrb zajema zlasti:
-
pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb;
-
izbiro organizacije združenega dela oziroma šole, kjer naj se invalidna oseba usposablja za delo in poklic;
-
spremljanje uspešnosti usposabljanja;
-
materialno pomoč pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev.
9. člen
Za izvajanje nalog iz prve do tretje alinee prejšnjega člena sklepajo skupnosti za zaposlovanje z organizacijami združenega dela in z zasebnimi delodajalci pogodbe, s katerimi se določajo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.
10. člen
Invalidna oseba ima v času usposabljanja pravice in obveznosti iz naslova priprave za zaposlitev po predpisih o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti. Če se ugotovi, da je invalidni osebi neogibno potrebna za delo in življenje tudi socialna rehabilitacija, se ji ta zagotovi v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije.
Pri določanju dajatev, ki jih obsega priprava za zaposlitev, se upošteva gmotno stanje invalidne osebe oziroma gmotno stanje članov njene družine po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva Slovenije.
Gmotno stanje po teh merilih ugotavlja občinska skupnost socialnega skrbstva.
III. ZAPOSLOVANJE
11. člen
Za zaposlovanje invalidnih oseb se uporabljajo predpisi o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti ter drugi predpisi, če s tem zakonom ni drugače določeno.
12. člen
Invalidne osebe se zaposlujejo v organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in pri zasebnih delodajalcih, če je to mogoče glede na njihovo delovno zmožnost in zdravstveno stanje.
Invalidne osebe, ki ne morejo delati v enakih razmerah kot drugi delavci v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in pri zasebnih delodajalcih, se zaposlujejo v invalidskih delavnicah in v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji.
13. člen
Za zaposlovanje invalidnih oseb po prejšnjem členu skrbijo skupnosti za zaposlovanje.
Skupnosti za zaposlovanje pri tem sodelujejo z organizacijami združenega dela, z delovnimi skupnostmi in z zasebnimi delodajalci, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z organizacijami in društvi, ki skrbijo za varstvo invalidnih oseb ter z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.
14. člen
Organizacije združenega dela, delovne skupnosti in zasebni delodajalci so dolžni zagotavljati možnosti za zaposlitev invalidnih oseb.
Organizacije združenega dela, delovne skupnosti in zasebni delodajalci so dolžni po potrebi ustrezno prirediti delovno mesto sposobnostim in zmožnostim invalidne osebe.
Pri programiranju in izvajanju tehnološkega oziroma delovnega procesa si je treba prizadevati, da so delovna mesta dostopna tudi invalidnim osebam.
V skrbi za zaposlovanje invalidnih oseb so organizacije združenega dela in delovne skupnosti dolžne sprejeti še druge ukrepe, ki so potrebni za ustrezno zaposlovanje in delo invalidnih oseb.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti s samoupravnimi sporazumi določajo in usklajujejo programe za izvrševanje nalog iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter združujejo sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva lahko združujejo same ali v okviru skupnosti za zaposlovanje ter hkrati določijo način upravljanja in uporabe teh sredstev.
15. člen
Organ upravljanja organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti je dolžan vsaj enkrat na leto obravnavati stanje v zvezi z zaposlovanjem invalidnih oseb in njihov položaj ter možnosti za zaposlovanje v organizaciji oziroma v skupnosti.
16. člen