TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje se v delu, v katerem je odločeno o glavni stvari in je drugi toženki naloženo solidarno plačilo spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek zoper drugo toženko na plačilo 76.882,52 EUR z 2% zamudnimi obrestmi:

- od zneska 3.140,60 EUR od 1. 1. 1992 dalje do plačila,

- od zneska 6.532,70 EUR od 1. 1. 1993 dalje do plačila,

- od zneska 6.311,72 EUR od 1. 1. 1994 dalje do plačila,

- od zneska 6.452,95 EUR od 1. 1. 1995 dalje do plačila,

- od zneska 3.307,57 EUR od 1. 1. 1995 dalje do plačila,

- od zneska 3.307,57 EUR od 1. 1. 1996 dalje do plačila,

- od zneska 6.751,60 EUR od 1. 1. 1997 dalje do plačila,

- od zneska 6.751,60 EUR od 1. 1. 1998 dalje do plačila,

- od zneska 6.832,58 EUR od 1. 1. 1999 dalje do plačila,

- od zneska 6.925,17 EUR od 1. 1. 2000 dalje do plačila,

- od zneska 7.019,29 EUR od 1. 1. 2001 dalje do plačila,

- od zneska 6.739,29 EUR od 1. 1. 2002 dalje do plačila,

- od zneska 6.809,88 EUR od 1. 1. 2003 dalje do plačila.

Sodbi sodišč prve in druge stopnje se v stroškovnem delu delno spremenita tako, da tožeča stranka nima pravice do povrnitve stroškov od druge toženke.

Tožeča stranka mora drugi toženki v 15 dneh povrniti 4.740,01 EUR pravdnih stroškov, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od 4.740,01 EUR, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od prejema te sodbe, do plačila.

Upoštevaje besedilo 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo, sta sodišči prve in druge stopnje za presojo o vprašanju prehoda pravic oškodovanca na nosilca zavarovanja pravilno uporabili avstrijsko pravo - 332. člen Allgemeines Sozialversicherungsgesetz. Ta določba daje podlago za presojo, da je tožeča stranka na podlagi zakona samega vstopila v pravice upnika, oškodovanca iz odškodninskega razmerja proti drugi toženki. Gre tako za zakonito subrogacijo.

Po 26. členu ZMZPP se za učinek legalne cesije uporabi pravo terjatve, ki se prenaša. Za presojo nastanka in prenehanja nepogodbene odškodninske terjatve (in posledično učinkov zakonite subrogacije) se zato uporablja ZOR.

Odškodninska terjatev oškodovanca je prešla na tožečo stranko z vsemi lastnostmi, ki jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Zakonita subrogacija sama zase zato ne more imeti nobenega vpliva na začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev, ki se je prenesla, pa čeprav subrogiranec (tožeča stranka) z vstopom v pravice subroganta (oškodovanca) pridobi regresni zahtevek kasneje kot oškodovanec v razmerju do oškodovalca.