TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

Iz sistema Uredbe Bruselj I je izrecno izključena arbitraža. Razlog za njeno izključitev je (bil) v zadovoljivi ureditvi tega področja z ostalimi mednarodnimi instrumenti, predvsem Newyorško konvencijo, katere pogodbenice so vse države članice Evropske unije. Na videz povsem preprosta izjema pa v praksi prinaša kar nekaj zahtevnih pravnih vprašanj. Ker imajo od zadeve West Tankers dalje sodišča držav članic zvezane roke glede odreditve t. im. “anti-suit injunction” kot sredstva za zagotavljanje spoštovanja arbitražnih sporazumov, je bila odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi Gazprom težko pričakovana. Zadeva, ki je bila predložena Sodišču v predhodno odločanje se sicer nanaša na (ne)dopustnost “anti-suit injunction”, odrejene s strani arbitražnega senata v “evropskem kontekstu”. Sodišče pa ni odgovorilo na vsa odprta vprašanja. Zaradi sprejema nove Uredbe Bruselj I bis tako še vedno ni povsem jasno ali so “anti-suit injunctions”, odrejene s strani sodišča v podporo arbitraži, dopustne ali ne. Ostaja pa prepričljivo stališče generalnega pravobranilca Watheleta, da če bi zadevo West Tankers presojali po pravilih prenovljene uredbe, bi bila odločitev čisto drugačna.