TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

r a z s o d i l o :

Pritožba zagovornikov obtoženega S. D. se zavrne kot neutemeljena in

se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka na

100.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

 

Pritožnika navajata, da iz izvedeniškega mnenja sploh ne izhaja, da

je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo. Izvedenec dr. I. G. je

ugotovil, da je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je

oškodovanec utrpel prelom nosnih kosti s premikom odlomkov in da je

bil zaradi poškodbe prizadet pomemben organ, da je bila prizadeta

oškodovančeva zunanjost, da je bila prizadeta osnovna funkcija

(dihanje skozi nos) ter da je bila oškodovančeva zmožnost za delo

znatno zmanjšana od dneva poškodbe do 6.2.2002 ter od 22.2.2002 do

27.2.2002. Glede na navedeno ter glede na določbo I. odst. 134. člena

KZ, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je oškodovanec

utrpel hudo telesno poškodbo, čeprav izvedenec tega izrecno ni

zapisal.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je obtoženi

dejanje storil z direktnim naklepom. Pritožnika napačno menita, da bi

moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, da je imel obtoženi v

naklepu povzročitev konkretne hude telesne poškodbe. Storilec se mora

zavedati svojega ravnanja in ga hoteti storiti. Obtoženi, ki je bil

že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, se

je nedvomno zavedal, da je njegovo ravnanje prepovedano, prav tako se

je zavedal, da z močnim udarcem s pestjo v sredo obraza oz. v nos

lahko oškodovanca hudo telesno poškoduje in je glede na način udarca

(močan in nepričakovan udarec) ter smer udarca oškodovanca hotel

poškodovati. Ni pa potrebno, da je imel obtoženi v zavesti prav zlom

nosu, temveč zadošča, da je imel v zavesti hudo poškodovanje

oškodovanca.