TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(Ne)upravičenost odsotnosti pri obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni relevanten dejavnik, saj je že iz jezikovnih okvirov te določbe razvidno, da neupravičenost odsotnosti z dela v njej ni vsebovana. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni, ki je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno.

Ker sta sodišči izhajali iz predpostavke, da sporočanje odsotnosti ni odločilno ob sklepu, da tožnik ni bil neupravičeno odsoten, nista presojali, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožniku preprečevale, da bi sporočil svojo odsotnost. Te morajo biti takšne (subjektivne oziroma objektivne) narave, da iz njih izhaja tožnikova (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času, hkrati pa se jih ne sme zamenjevati s samo dolžnostjo obveščanja, ki je glede na dejanske ugotovitve nedvomno podana.