TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Tožnik se sklicuje na 4. odstavek 24. člena ZAzil in navaja, da je prosilec za azil dolžan navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze do konca zaslišanja in ne že pri sami podaji vloge. Zato meni, da je napačna utemeljitev tožene stranke, da bi moral že pri podaji vloge tožnik podrobneje opisati dejanje in storilce, ker to ni namen podaje prošnje. Po presoji sodišča toženo stranko veže določilo, da mora po uradni dolžnosti ugotoviti resnično stanje stvari (1. odstavek 33. člena ZAzil), vendar je tudi na strani tožnika kot prosilca za azil dolžnost, da mora ves čas postopka aktivno sodelovati s pristojnim organom in da mora predstaviti in pojasniti vsa dejstva in okoliščine, ki so mu znane (3. odstavek 24. člena ZAzil). Iz upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik seznanjen s svojimi dolžnostmi in pravicami v azilnem postopku, tožena stranka pa je navedla razloge zakaj šteje, da je izkazan razlog po 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil in zakaj je o prošnji tožnika takoj odločila. V zvezi z očitkom tožnika, da lahko navaja vsa dejstva in predloži dokaze do konca zaslišanja in ne že pri sami podaji vloge, pa je potrebno poudariti, da tožnik kljub temu očitku ne navaja konkretno česa ni povedal, oziroma da bi kaj pozabil ali izpustil. Tega svojega ugovora tako ne obrazlaga z morebitnimi dogodki, okoliščinami ali podatki, ki jih ne bi že povedal ob podaji prošnje za azil, zato tega ugovora sodišče ni moglo upoštevati.