TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obdolženca se ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku spremeni tako, da izrek poslej glasi: “Proti obd. M. K. P. se postopek zaradi prekrška po V. odst. 30. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, ki naj bi ga storil s tem, da dne 25.02.2005 ob 08.30 uri, ko je vozil z osebnim avtomobilom, reg. št. MB S. po avtocesti A 1 izven naselja L. pri V. hitrost vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste in vremenskim razmeram, saj je na mokrem in spolzkem cestišču zaradi snega ter gostim prometom, izgubil oblast nad vozilom zaradi česar je, ko je pripeljal na začetku predora L., ki poteka v blagem desnem ovinku, kjer je hitrost vožnje s svetlobnim znakom omejena na 40 km/h, njegovo vozilo začelo drseti v desno, med drsenjem pa z desnimi kolesi zapeljalo na dvignjen pločnik in nato s sprednjim desnim delom vozila trčil v betonsko steno predora, v nastali prometni nesreči je materialna škoda na poškodovanih obcestnim smernikih, ki so last podjetja DARS, po nestrokovni oceni znašala cca 208,64 EUR, na podlagi 5. tč. I. odst. 136. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavi, stroški postopka na podlagi IV. odst. 144. čl. ZP-1 bremenijo proračun.”

 

Ugotavljanje vzročne zveze med ravnanjem obd. in nastalo posledico je naloga sodišča. To mora izvedensko mnenje povzeti korektno, ne zgolj delno, ga dokazno oceniti enako kot druge dokaze in šele nato zaključiti katera dejstva šteje za dokazana in razloge za takšen zaključek. Abstrakten opis prekrška mora izpolniti s konkretnim ravnanjem obd. Sodišče se mora opredeliti do zagovora obd., ga dokazno oceniti oz. preizkusiti ter odpraviti neskladja v bistvenih elementih dejanskega stanja, ki predstavlja temelj za pravno označbo dejanja kot se očita obd.