TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Ker KZ izrecno določa, da se kazen zapora prestaja v zavodu za prestajanje kazni zapora ter da se pri pogojnem odpustu obsojenec odpusti s prestajanja kazni, je logičen zaključek, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora. Iz tega razloga se čas pogojnega odpusta ne všteje v kazen, izrečeno po 47. in 2. odst. 48. čl. KZ.

Da se čas pogojnega odpusta ne všteje v novo enotno kazen, je razvidno tudi iz določbe 6. odst. 110. čl. KZ. Ta določba bi bila nesmiselna in se nikoli ne bi mogla uporabiti, če bi se pri preklicu pogojnega odpusta tudi čas pogojnega odpusta štel kot čas prestajanja kazni, saj bi bila pri takem tolmačenju zakona v času preklica pogojnega odpusta - po njegovem preteku - kazen vedno že v celoti prestana. Po prestani kazni pa pogojnega odpusta ni mogoče preklicati.