TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Predmet pravne presoje sodišč prve in druge stopnje je bilo med postopkom ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je toženec v posesti obeh kletnih prostorov, ker ima v njih drobno ozimnico (prvi prostor) oziroma razno leseno embalažo (drugi prostor), da je v posest prostorov prišel tako, da je vlomil skozi vrata ter da je tožnica lastnica spornih prostorov. Take ugotovitve, ki jih toženec z revizijo ne more pobijati (tretji odstavek 385. člena ZPP) so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale na nižjih stopnjah sprejeti odločitvi. Materialnopravno podlago zanju predstavlja 37. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki določa, da lahko lastnik, ki dokaže lastninsko pravico na sporni stvari, zahteva s tožbo od toženca, ki ima stvar v dejanski oblasti, da mu jo vrne (prvi in drugi odstavek citiranega člena). Ker sta sodišči druge in prve stopnje spor med pravdnima strankama rešili v skladu z navedenim materialnopravnim določilom, sta materialno pravo pravilno uporabili ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Na navedene zaključke pa ne morejo v ničemer vplivati revizijska izvajanja o tem, češ da se v spornih prostorih nahajajo stvari, ki so last (tudi) toženčeve žene, ker vprašanje dejanskega posestnika ni odvisna od lastnine v prostorih nahajajočih se stvari, pač pa od tega, kdo je prostor zaposedel. V tem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je prostora zaposedel in ju poseduje toženec.