TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže.

Kot vrednost spornega predmeta se vzame po določilu prvega odstavka 35. člena ZPP samo vrednost glavnega zahtevka, ki predstavlja podlago za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča in pravice do revizije. V bistvenem enaka je tudi določba drugega odstavka 186. člena ZPP, ki še določa, da mora tožnik navesti v tožbi tudi vrednost spornega predmeta, kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Vrednost spora pri denarnih terjatvah opredeljuje iztoževani znesek (ki ga vrednostno ni potrebno in tudi ni mogoče še kako drugače opredeliti). V tem primeru glavnica v revizijskem postopku ni sporna ampak le zamudne obresti (ki so stranska terjatev po določilu drugega odstavka 35. člena ZPP). Obresti (ne glede na to ali se uveljavljajo kot postranska terjatev ali pa kot glavni zahtevek)

zanesljivo predstavljajo denarno terjatev. To terjatev pa je mogoče v smislu določila 35. člena in drugega odstavka 382. člena ZPP opredeliti le z zneskom in ne zgolj vrednostno kot se ocenjujejo nedenarne dajatve po tretjem odstavku 382. člena in drugem odstavku 40. člena ZPP.