TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Postopek o prekršku zoper obdolženega J. A. L. zaradi prekrška po določbi d. točke sedmega odstavka 32. čl. ZVCP-1, ki naj bi ga storil s tem, da je dne 29. junija 2008 ob 18.16 uri vozil motorno kolo, po regionalni cesti II. reda št. 409, skozi naselje P., v smeri proti Pl., pri tem pa pri km 02.450 m vozil s hitrostjo najmanj 84 km/h, kar je za 34 km/h nad omejitvijo hitrosti, ki v naselju znaša 50 km/h, se iz razloga po določbi 5. točke prvega odstavka 136. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavi, ker ni dokazano, da je prekršek storil obdolženi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obdolženec je že v pisnem zagovoru zatrjeval, da v časovnih in krajevnih okoliščinah obravnavanega prekrška ni storil. Pojasnil je, da imajo dostop do njegovega motornega kolesa, ki je parkirano v skladiščnem prostoru njegovega brata, vsi njegovi prijatelji, zagovoru pa je priložil tudi izjave treh oseb in sicer E. K., J. B. in D. Č., iz katerih izhaja, da obdolženčev motor resnično uporabljajo za vožnje in si med seboj motorna kolesa tudi izmenjujejo. Nobeden od navedenih tudi ni izključil možnosti, da bi prav on kritičnega dne uporabljal obdolženčevo vozilo. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo predlagane priče, zaključilo, da obdolženi „ni uspel verjetno dokazati, da kritičnega dne svojega motornega vozila ni vozil in da ni storil prekrška“. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Po presoji višjega sodišča je obdolženi s tem, ko je povedal, da se sicer ne spominja točno, kdo je v času prekrška vozil njegovo motorno kolo, hkrati pa navedel osebe, ki njegovo motorno kolo vozijo, ter navedel druge okoliščine, ki potrjujejo, da so njegovo motorno kolo dejansko lahko uporabljali drugi, izkazal vsaj razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je on kot lastnik motornega kolesa tudi storilec prekrška. Glede na to, da pa je obdolženi dostavil tudi potrdilo iz katerega izhaja, da je bil dne 29. junija 2008 v Z., kjer se je udeležil medklubskega boksarskega treninga, ki se je začel ob 17.00 uri (prekršek je bil storjen ob 18.16 uri), višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je očitani prekršek storil obdolženec.