TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

- v točki I/1 izreka, kjer je odločeno, da mora tožena stranka vrniti v stečajno maso tožeče stranke znesek 14.092.739,69 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.9.2000 do plačila, razveljavi;

- v ostalem izpodbijanem delu točke I/1 izreka ter v točkah I/2, I/3 in II izreka pa se spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Ugotovi se, je da pravno dejanje sklenitve prodajne in najemne pogodbe med tožečo stranko in toženo stranko z dne 4.6.1999 oziroma dne 13.7.1999 ter z dne 27.8.1999

brez pravnega učinka zoper stečajno maso tožeče stranke.

Tožena stranka mora vrniti v stečajno maso tožeče stranke zneska 46.650.000,00 SIT in 38.094.541,25 SIT, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29.9.2000 do plačila.

Ugotovi se, je da pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe za prodajo programa risanja ostrešij z dne 28.1.2000 med tožečo stranko in toženo stranko brez pravnega učinka zoper stečajno maso tožeče stranke.

Tožena stranka mora vrniti v stečajno maso tožeče stranke znesek 589.935,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29.9.2000 do plačila."

2. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 2.949.484,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.074.484,00 SIT od dne 3.6.2003 do plačila, v 15 dneh, svoje stroške pritožbenega postopka pa krije sama.

 

Izpodbojna tožba iz 130. člena ZPPSL je tožba z dvema zahtevkoma: oblikovalnim (ki se v praksi pogosto nepravilno postavlja kot ugotovitveni, kar pa v tem kontekstu ni pomembno) in dajatvenim (vrnitvenim). Res je sicer, da vrnitveni zahtevek nastane šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku, toda če se že vnaprej izkaže, da je vrnitveni zahtevek neutemeljen, je zaradi tesne povezave med obema zahtevkoma (saj izpodbojna tožba brez enega od njiju sploh ni možna) treba zavrniti tudi oblikovalni (oziroma ugotovitveni) zahtevek. Nesklepčnost tožbe glede vrnitvenega zahtevka učinkuje namreč v takem primeru tudi na utemeljenost oblikovalnega zahtevka, saj ta sam zase ne more biti utemeljen, če ne more privesti do uveljavitve vrnitvenega zahtevka.