TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih. Obdolženka v obravnavanem prispevku ni raznašala dejstev v taki obliki, zato je višje sodišče z izpodbijano sodbo pravilno ugotovilo, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje razžalitve, ki ga je mogoče storiti tudi z namigovanjem na domnevna žaljiva dejstva, čeprav v pogojni obliki, če je to storjeno z namenom zaničevanja, ali pa z izražanjem negativnih vrednostnih sodb. Vsebina komentarja obdolženke pa je bila kritika državnih organov, zasebni tožilec je bil omenjen le za izhodišče. Kritika je bila v javnem interesu in v skladu s funkcijo novinarskega dela. Poseg v zasebnosti in dostojanstvo zasebnega tožilca je bil glede na naravo komentarja kot zvrsti novinarskega prispevka, glede na pravico javnosti, da je o tem obveščena ter pravico novinarjev in medijev do izražanja svojih mnenj in do obveščanja, uravnotežen.