IZREK
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
JEDRO
1. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odpravnine po 36. f členu ZDR vprašanje zakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni predhodno vprašanje, zato sodišče iz tega razloga ne more prekiniti postopka. 2. Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino v trenutku, ko delavcu preneha delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Po zadnjem odstavku 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur.l. RS št. 40/97) pa morajo biti odpravnine preseženim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Zato je delodajalec, če ne izplača odpravnine, v zamudi z izplačilom odpravnine trajno presežnim delavcem od izteka odpovednega roka oz. od dneva prenehanja delovnega razmerja in delavcu od tega dne pripadajo tudi zakonite zamudne obresti. V primeru, da pa odpade pravna podlaga, na podlagi katere je prišlo do izplačila odpravnine, lahko delodajalec zahteva vračilo že plačane odpravnine, vendar šele po pravnomočni odločitvi sodišča o razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 4. odst. 211. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur.l. SFRJ Št. 29/78 - 57/89).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.