TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. M.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obs. M.M. se oprosti plačila stroškov tega postopka.

Določbe KZ, ki izjemoma dopuščajo ponovno sojenje kljub pravnomočni sodbi tujega sodišča za isto kaznivo dejanje, ne nasprotujejo ne Ustavi RS ne zavezujočemu mednarodnemu pravu.

Ker so se priče zaradi časovne odmaknjenosti sklicevale na izpovedbe, dane v kazenskem postopku pred tujim sodiščem, in so jih potrdile kot avtentične in resnične, sodišče z branjem prevodov njihovih izpovedb zaradi osvežitve spomina ni kršilo določb postopka.

Priče so bile zaslišane pred tujim sodiščem po povsem enakih pravilih za izvedbo zaslišanja kot pred sodišči v Sloveniji (pouk o dolžnosti resnične izpovedbe, o sankcijah za krivo izpovedbo, o pravici do zavrnitve odgovora na posamezna vprašanja, nihče pa ni bil odvezan ali oproščen dolžnosti pričanja). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju, saj vabljene priče niso prišle na glavno obravnavo ali jim vabila ni bilo mogoče vročiti.

Če je za izdelavo izvedenskega mnenja odrejen medicinski center, ki to delo zaupa svojemu patologu, ima sodišče v skladu s 7. odstavkom 333. člena ZKP diskrecijsko pravico, da ne zasliši izvedenca neposredno, če ni pričakovati popolnejšega pojasnila, ampak prebere njegov pisni izvid in mnenje. Uporaba diskrecijske pravice pri izbiri ene od več zakonitih oblik izvajanja dokaza pa ne pomeni kršitve zakona.

Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče napadati odločbe o kazni glede njene primernosti.