TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- spremeni v 2. točki izreka sodbe, tako da se v tem delu glasi:

"Ugotovi se obstoj delovnega razmerja tožeče stranke pri toženi stranki tudi po preteku odpovednega roka na podlagi odpovedi z dne 17.3.2003, z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja.

Kar zahteva tožeča stranka več (obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas) se zavrne."

- spremeni v 2. točki izreka sklepa, tako da se v tem delu glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 77.112,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.6.2003, v 8 dneh."

V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 13.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.11.2003 do plačila, v 8 dneh.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

1. Delodajalec, ki delavcu izroči pisno odpoved, takšne odpovedi ne more kadarkoli enostransko preklicati. Če je namreč delavec odpoved že prejel, je s stališča pogodbenega prava potrebna tudi njegova privolitev v kasnejši preklic odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi takoj preneha pogodbeni odnos med delavcem in delodajalcem, zato mora za ponovno vzpostavitev oz. nadaljevanje takšnega odnosa v primeru preklica odpovedi obstajati soglasje nasprotne stranke (delavca) za takšno nadaljevanje. Isto velja v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je dokončna sprememba delovnopravnega statusa delavca odložena do poteka odpovednega roka. Kljub temu delavec ni dolžan sprejeti preklica takšne odpovedi.

2. V kolikor se delavec ne strinja z redno oz. izredno odpovedjo, lahko vloži tožbo na sodišče z zahtevkom za nezakonitost takšne odpovedi, stranki pa lahko spor rešita z izvensodno poravnavo (s katero se obe strinjata, da preklic odpovedi velja in se strinjata tudi s posledicami takšnega preklica, nakar tožnik umakne tožbo) ali tako, da tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek ali da stranki skleneta sodno poravnavo. Ne more pa delodajalec le izvensodno preklicati odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, obenem pa vztrajati, da sodišče o tožbenem zahtevku delavca za razveljavitev takšne odpovedi meritorno odloči in zahtevek zavrne, oz. zahtevati, da delavec v takšnem primeru umakne tožbo.