TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se odločitev sodišča druge stopnje tako spremeni, da se tožnikova pritožba v celoti zavrne kot neutemeljena, toženčevi pritožbi pa se delno ugodi ter se zato sodbi sodišč prve in druge stopnje delno spremenita in delno razveljavita, tako da se končna odločitev glasi:

1.) "Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost zamudnih obresti od glavnice 1.937,27 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila po obrestni meri za vpogledne devizne hranilne vloge od 8.10.1989 do 1.4.1990, v 15-ih dneh.

2.) Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti od glavnice 16.100,00 SIT od 8.10.1989 do 2.4.1990, se zavrne.

3.) V preostalem obsodilnem delu pa se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in tožba v tem delu (glede plačila tolarske protivrednosti glavnice 1.937,27 DEM z obrestmi od 2.4.1990 dalje), zavrže.

4.) Sicer se revizija zavrne kot neutemeljena.

5.) Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka prve in druge stopnje ter revizijske stroške, skupaj 22.766,00 SIT, v 15-ih dneh."

Prepoved ponovnega sojenja v že razsojeni zadevi je absolutne narave ter je močnejša od interesa, da se odpravijo morebitne vrednostne razlike v dajatvah, ki so posledica izbire stranke, ki je uveljavljala pravno varstvo. Take zanjo morebitne neugodne posledice bi mogla uveljavljati le v prejšnjem postopku. Glede na značilnosti tega spora pa je še dodati, da gre za že razsojeno zadevo tudi v primeru, kadar je predmet nove pravde obveznost, ki predstavlja le del obveznosti, o kateri je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, pa čeprav se ta zaradi posledic inflacije nominalno ne ujema s prvotno, je pa vsebinsko del te celote.