TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva obsojenega R.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po členu 98a v zvezi s členi 95/1 in 92 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati kot stroške, nastale z izrednim pravnim sredstvom, 100.000,00 SIT povprečnine.

V obravnavani kazenski zadevi je sodišče pisno odredbo, s katero je določilo izvedenca, vročilo strankam (okrožnemu državnemu tožilcu, obsojencu in zagovorniku), zagovorniku pa je poslalo tudi izvod izvedenskega mnenja, čeprav ZKP tega sodišču ne nalaga. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje s tem, ko ni poslalo izvoda izvedenskega mnenja obsojencu, ni kršilo njegove pravice do obrambe.

Sodišče prve stopnje je pričo vabilo na glavno obravnavo, vendar vročitev ni bila uspešna, saj se je priča z znanega naslova odselila, po poizvedbah pri oddelku za centralni register pa se je ugotovilo, da je še vedno prijavljena na znanem naslovu. Na podlagi navedenega je sodišče pravilno uporabilo določbo 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP in brez soglasja strank prebralo izpovedbo te priče, zatem pa zavrnilo dokazni predlog po njenem neposrednem zaslišanju. Seveda pa izjema te vrste ne sme poseči v obdolženčevo pravico do obrambe oziroma pravico, da se mu omogoči tekom postopka priči postavljati vprašanja in dajati pripombe na njeno izpovedbo (334. in 342. člen ZKP).