TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razlago sodišča prve stopnje, da je imetništvo živali širše od lastništva. V skladu s 158. členom OZ namreč za ravnanje domače živali odgovarja njen imetnik, tj. vsakdo, ki za psa skrbi. Drži sicer pomislek pritožbe, da bi bilo nerealno pričakovati, da imetnik za psa odgovarja ves čas, tudi ko je ta na sprehodu z drugo osebo. Ker pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil pes družinski, za katerega je poleg lastnika skrbel tudi tožnik, ki je psu dovolil, da nemoteno hodi po njegovi nepremični, so neutemeljeni pritožbeni očitki, da tožnik v času spornega dogodka psa ni bil dolžan nadzirati.

Sodba bi se morala glasiti na dediče umrle osebe, zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti odpravilo postopkovno kršitev in označbo tožeče stranke v uvodu sodbe ustrezno spremenilo. Po novejši sodni praksi in pravni teoriji namreč takšna sodba ni absolutno nična, ampak učinkuje proti, tudi poimensko še nedoločenim, dedičem.