TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanih prvem, drugem in tretjem odstavku izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

 

Pravilnost uporabe 269. člena OZ je odvisna tudi od vprašanja, ali upnik uveljavlja svojo pravico zahtevati sodne penale v skladu z njegovim pravno varovanim interesom, to je doseči izpolnitev s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene nedenarne obveznosti. Upnik mora namreč to svojo pravico izvrševati v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in v skladu z njenim namenom (prepoved zlorabe pravic - 7. člen OZ), kar pomeni tudi, da se s sodnimi penali ne sme zasledovati drug namen, kot izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s sodno odločbo, niti ne smejo pomeniti spremembe upnikovega nedenarnega zahtevka v nedogled trajajočo denarno obveznost.

Pomen dejanja in okoliščine primera so kriteriji za določitev sodnih penalov, vendar morajo biti obrazloženi s konkretnimi dejstvi.

Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti upnikovega predloga upoštevati tudi premoženjsko stanje dolžnice, da bi ugotovilo, kakšna višina sodnega penala bi jo še prisilila k prostovoljni izvršitvi obveznosti. S tega vidika je namreč mogoče upoštevati premoženjsko stanje dolžnika kot kriterij za določitev višine sodnega penala.

Sodišče prve stopnje je sodne penale določilo brez kakršnekoli omejitve skupne višine.