TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnica in

dolžnik krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v

primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Zato

je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz takšne odločbe,

mogoče dovoliti le izjemoma in to nikakor ne iz razlogov, ki bi lahko

bili razlog za spremembo odločbe, ampak le iz razlogov, ki

preprečujejo izvršbo. Takšnih razlogov pa dolžnik sploh ne

uveljavlja. Dolžnik zatrjuje, da koristi otroka - zlasti dejstvo, da

sin R. sedaj izraža željo ostati pri očetu - narekujejo

spremembo pravnomočne odločbe o varstvu in vzgoji sina R. Dolžnik je

zato že vložil tožbo v skladu s četrtim odstavkom 421. člena Zakona o

pravdnem postopku in obenem predlagal naj sodišče tudi izda začasno

odredbo, s katero naj R. začasno njemu zaupa v varstvo in vzgojo.

Dolžnik torej skuša z uporabo instituta odloga izvršbe doseči

spremembo izvršilnega naslova, kar pa ni mogoče. Sodišče bo moralo v

pravdnem postopku ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji za izdajo

nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka, in če bo tožbenemu

zahtevku dolžnika ugodilo, oziroma bo ugodilo predlogu za

izdajo začasne odredbe, bo lahko dolžnik v izvršilnem postopku na

podlagi 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ utemeljeno ugovarjal,

da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Dokler izvršilni

naslov ni spremenjen, izvršilno sodišče veže odločitev sodišča, da je

za otroka koristno, da je zaupan materi v varstvo in vzgojo, in da je

vsako ravnanje v nasprotju s pravnomočno odločitvijo sodišča tudi

ravnanje v nasprotju z otrokovo koristjo.