TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje, v izpodbijanem zavrnilnem delu (drugi odstavek I/II sodbe) in v odločitvi o stroških (II/II), tako spremeni, da v tem delu spremenjena glasi: “Toženca sta dolžna v roku 15 dni tožnici, poleg že prisojene odškodnine, plačati še vsak po 175,68 EUR (42.100,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 25.9.2003 dalje do plačila. Toženca sta dolžna plačati tožnici pravdne stroške v višini 586,70 EUR (140.597,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.5.2006 dalje, v roku 15 dni.” V ostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se nespremenjena potrdi sodba sodišča prve stopnje. Toženca sta dolžna tožnici povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 77,10 EUR , v roku 15 dni, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Upoštevaje zakonsko podlago čl. 200 ZOR pripada oškodovanki takšna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki naj ji omogoči satisfakcijo, zadoščenje, s prisojenim zneskom pa ima oškodovanka možnost, da si z njim pridobi zadovoljstvo in kolikor je mogoče ublaži trpljenje zaradi razžalitve. Da pa bi prisojena denarna odškodnina ustrezala pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, mora tako sodišče pri odločanju upoštevati ne le okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje,ampak tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine in paziti, da odmerjena odškodnina ne gre na roko težnjam, nezdružljivimi z njeno naravo in namenom, kar pomeni, da mora sodišče pri razsoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati več meril in to za vsak konkretni primer posebej. Upoštevati mora objektivna merila, kjer se upošteva narava in teža poškodbe in subjektivna merila, ki se nanašajo na to, koliko oškodovančeve osebne lastnosti, kot so starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno vplivajo na obseg škode. Tretje merilo pa je okvir, ki ga je izoblikovala sodna praksa in se izraža v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Tako je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznega škodnega primera, ob tem pa se upošteva tudi kriterij primerljivosti.