TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Zahteva toženke za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Ker je bilo ugotovljeno, da je toženka storila vse, kar je mogla in bila dolžna storiti kot lastnica kopališča (v smislu 5. in 7. člena zakona o varnosti v urejenih kopališčih - Ur. list SRS, št. 1/87, naprej ZVUK), to je zagotoviti stalno navzočnost ustreznega števila strokovno usposobljenih oseb za vzdrževanje reda, opazovanje, reševanje in nudenje prve medicinske pomoči; in da pravilno izvajano oživljanje v kopališču (kot tudi pozneje med transportom) ni bilo uspešno, ker je kos hrane (mesa) zaprl dihalne poti ponesrečenca že v fazi utapljanja, kar pa je bilo možno ugotoviti in odstraniti šele v bolnici z medicinskim posegom usposobljenega zdravnika - je utemeljen zaključek, da toženka ne more biti odgovorna za smrt svojca tožnikov. Namreč neuspešno oživljanje je bilo posledica vzroka izven toženkine sfere. Toženka tako ne more biti odškodninsko odgovorna po določbah prvega odstavka 154. in 158. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Med postopkom ugotovljene okolnosti pa tudi ne nudijo podlage za ugotovitev objektivne odgovornosti toženke, kot to uveljavlja revizija. Po določilu drugega odstavka 154. člena ZOR se ne glede na krivdo odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti le, kadar iz njih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Nudenje kopaliških uslug v bazenu z omejeno globino in površino, v tem primeru plavanja, ki je namenjeno plavalcem in se odvija tudi v okviru tega namena in ob pogojih, ki jih predpisuje zakon o varnosti v urejenih kopališčih, ne predstavlja dejavnosti, iz katere izhaja povečana nevarnost za druge.