TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožne državne tožilke in obtoženega I. K. se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji s p r e m e n i tako, da se izrečene oziroma določena kazen zapora zvišajo: 1. obtoženemu I. K. enotna kazen na 1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora; v zvišano enotno kazen se po 49. čl. KZ všteje tudi pripor, prestan v zadevi opr. št. K 152/97 Okrožnega sodišča v Celju, od 28.10.1997 do 4.12.1997; 2. obtoženemu R. K. posamezna kazen za kaznivo dejanje pod tč. 1 krivdoreka v okviru pogojne obsodbe zviša na 9 (devet) mesecev zapora, enotna kazen pa na 10 (deset) mesecev zapora; 3. obtoženemu D. M. na 10 (deset) mesecev zapora. V ostalem se pritožba okrožne državne tožilke in obtoženega I. K., v celoti pa pritožbi obtoženih R. K. in D. M., z a v r n e j o kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Obtoženi R. K. je dolžan plačati povprečnino v znesku 80.000,00 SIT, obtoženi D. M. pa v znesku 50.000,00 SIT kot strošek tega pritožbenega postopka. Pritožba okrožne državne tožilke zoper sklep se z a v r n e kot neutemeljena.

 

Če gre za osebno kaznivo dejanje (ogrožanje varnosti po čl. 145/1 KZ), ne zadostuje predlog za kazenski pregon samo enega oškodovanca, še zlasti, ker se v obtožbi navedene grožnje nanašajo samo na tistega oškodovanca, ki je podal predlog, ne glede na morebitno prestrašenost oškodovank, ki predloga za kazenski pregon nista podali.