TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek pod I. točko in II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Pritožbeni očitek, da naj bi do zaključka glavne obravnave natekle zamudne obresti dosegle prisojeno glavnico, je tako materialnopravnega kot tudi dejanskega značaja. Materialnopravni del predstavlja sklicevanje na zakonsko ureditev iz določbe 376. člena OZ, ki določa omenjeno omejitev teka zamudnih obresti (prepoved ultra alterum tantum). Dejstveni substrat ugovora pa predstavlja prvenstveno postavljena dejanska trditev, da so zamudne obresti presegle glavnico ter konkretni matematični izračun zamudnih obresti, opravljen na podlagi računalniškega programa, ki izkazuje zatrjevano okoliščino, pri čemer odločilne objektivne parametre, ki morajo biti izkazani, da je takšen izračun mogoč, predstavljajo podatki o glavnici, datumu zapadlosti terjatve, številu dni zamude, izbiro ustrezne metode obrestovanja glavnice (linearna oziroma komformna). V skladu z razpravnim načelom uzakonjenim v 1. odst. 7. člena ZPP je tožena stranka tista, ki je dolžna tudi za svoje ugovore, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku, navesti vsa pravno odločilna dejstva in predložiti dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje.