Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic |...

992. Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

I. UVOD

1. Vsebina in namen sklepa

Ta sklep podrobneje določa sestavine, omejitve in odbitne postavke pri izračunu kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank), stopnje za tehtanje kreditnega tveganja, konverzijske faktorje v izračunu tveganju prilagojene aktive, način izračuna drugih tveganjem prilagojenih postavk ter izračun kapitalskega količnika kot razmerja med kapitalom in vsoto tveganju prilagojene aktive, povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.

Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.

II. OPREDELITEV KAPITALA (SESTAVINE, OMEJITVE IN ODBITNE POSTAVKE)

2. Izračun kapitala banke

2.

1. Bistveni sestavini kapitala banke sta osnovni kapital in rezerve banke, ki tvorita kapital 1. reda ali temeljni kapital (v nadaljevanju: temeljni kapital).

V izračun kapitala banke pod pogoji in v okviru omejitev iz tega sklepa lahko štejejo tudi druge sestavine, to je kapital 2. reda ali dodatni kapital I (v nadaljevanju: dodatni kapital I), banke, ki so zavezane k izpolnjevanju kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja, pa še kapital 3. reda ali dodatni kapital II (v nadaljevanju: dodatni kapital II).

Po tem sklepu se kapital banke izračuna kot seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala I iz 4.1. točke, zmanjšan za odbitne postavke iz 5. točke tega sklepa. Banke, ki so zavezane k izpolnjevanju kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja, k temu seštevku lahko dodajo še znesek uporabljenega ustreznega dodatnega kapitala II. iz 4.2. točke tega sklepa.

2.

2. Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj polovico (50%) vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke dodatni kapital I in II upoštevata le do višine temeljnega kapitala.

Posamezne sestavine dodatnega kapitala I, ki so opredeljene v 6.3. točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz točke 1. in 3. v 4.1. točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.

Dodatni kapital II ne sme presegati 250% temeljnega kapitala, ki ni bil porabljen za pokrivanje kreditnega tveganja iz naslova bančnih postavk in je zato na voljo za pokrivanje valutnega in tržnih tveganj (v nadaljevanju: ustrezni dodatni kapital II). Ustrezni dodatni kapital II se izračuna tako, da se razlika med temeljnim kapitalom in kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje iz 16. točke sklepa pomnoži z 2,5.

Ker mora biti del kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja pokrit s temeljnim kapitalom, banka glede na ugotovljeno velikost omenjenih kapitalskih zahtev izračuna znesek dodatnega kapitala II, ki ga lahko porabi za pokritje teh kapitalskih zahtev (v nadaljevanju: uporabljeni ustrezni dodatni kapital II). Uporabljeni ustrezni dodatni kapital II je tisti del ustreznega dodatnega kapitala II, ki ne presega 71,4% vsote kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja, izračunanih v skladu z 18., 23., 24., 26., 27., 29., 31. točko sklepa.

3. Temeljni kapital

3.

1. Temeljni kapital banke sestavljajo:

1.

vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;

Upošteva se:

-

vpisane navadne delnice in udeležbene (nekumulativne ali participativne) prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter

-

vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na izdane in vplačane delnice iz prejšnje alinee;

2.

rezerve banke;

Upoštevajo se zakonske in statutarne rezerve iz dobička, sklad za lastne delnice in druge rezerve.

3.

preneseni dobiček preteklih let, ki ni obremenjen s kakršnimikoli obveznostmi in je potrjen na skupščini banke v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.

4.

dobiček tekočega poslovnega leta po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček in za katerega se na podlagi odločitve nadzornega sveta predvideva razporeditev v rezerve in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;

Pod enakimi pogoji se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi ustvarjeni dobiček preteklega leta.

Pri izračunu tekočega dobička med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.

Od zneska tekočega dobička se odšteje morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.

5.

rezervacije za splošna bančna tveganja, ki jih banka oblikuje v skladu s prvim in drugim odstavkom 75. člena zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon);

6.

druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1. do 3. in 5. te točke.

V druge postavke se vključuje revalorizacijski popravek prej navedenih postavk. Upošteva se revalorizacijski popravek sestavin temeljnega kapitala, vendar brez zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.

V primeru, da so zaradi tehnike revalorizacije prihodki iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb vključeni v seštevku gornjih postavk, se odšteje znesek revalorizacije le-teh.

Med revalorizacijskimi prihodki iz naslova revalorizacije kapitalskih naložb iz prejšnjega odstavka se upošteva le revalorizacija kapitalskih naložb v nefinančne organizacije.

Če banka v temeljni kapital ne vključuje dobička tekočega poslovnega leta, ji za tekoče leto revalorizacijskih prihodkov iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb v izračunu temeljnega kapitala ni potrebno odštevati.

3.

2. Seštevek postavk iz točke 3.1. se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:

1.

lastne delnice;

Upošteva se znesek odkupljenih lastnih delnic in znesek z odkupljenimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), to je revalorizirani nabavni vrednosti ali tržni vrednosti, če je ta nižja.

Kot odkupljene lastne delnice se za namen tega sklepa štejejo tudi odkupljena globalna potrdila o lastništvu delnic.

Pri tem se upošteva neposredno in posredno pridobljene lastne delnice, kakor tudi neposredno in posredno pridobljene lastne delnice v zastavo.

Vse lastne delnice, tako tiste pri banki, kot posredno pridobljene in pridobljene v zastavo, se za namen tega sklepa upoštevajo na podlagi vrednotenja po enakih principih.

2.

neopredmetena dolgoročna sredstva banke;

3.

preneseno izgubo in izgubo tekočega leta;

Znesku izgube tekočega leta se prišteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.

Pri izračunu tekoče izgube med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.

4.

druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1. do 3. te točke.

Pod druge postavke se upošteva revalorizacijski popravek zgoraj navedenih postavk.

4. Dodatni kapital I in II

4.

1. Dodatni kapital I sestavljajo:

1.

znesek osnovnega kapitala in presežka kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;

Upošteva se:

-

vpisane zbirne (kumulativne) prednostne delnice po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter

-

vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na delnice iz prejšnje alinee.

Kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.

2.

podrejeni dolžniški instrumenti;

To so hibridni instrumenti z nedoločenim rokom zapadlosti in podrejeni dolg z najmanj petletnim pogodbenim rokom zapadlosti, ki so natančneje določeni v 6.2. in 6.3. točki tega sklepa.

3.

druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1. in 2. te točke;

Pri izračunu se upošteva revalorizacijski popravek postavke pod 1. te točke in 45% zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko banke, pri katerih je bila opravljena cenitev osnovnih sredstev s strani preizkušenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin in opreme, vključijo v izračun dodatnega kapitala I znesek revalorizacijskih prihodkov iz tega naslova do višine, potrjene s cenitvijo. Revalorizacijske prihodke iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev, ki so obračunani za obdobje po datumu opravljene cenitve, je dovoljeno vključiti le v višini 45% njihove vrednosti.

Postavke točke 4.1. se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za odkupljene lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala ali z njimi izenačene delnice v skladu z 244. in 245. členom ZGD.

4.

2. Dodatni kapital II sestavlja podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom zapadlosti, katerega lastnosti so natančneje določene v 6.4. točki sklepa.

5. Odbitne postavke pri izračunu kapitala

5.

1. Pri izračunu kapitala se seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala I in II iz 4. točke tega sklepa zmanjša za naslednje odbitne postavke:

1.

naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala.

Pri tem se za namen ugotavljanja udeležbe upoštevajo v celoti vse neposredne in posredne naložbe banke v kapital drugih bank in finančnih organizacij. Če te presegajo 10% kapitala druge bančne ali finančne institucije, se v izračunu kapitala odštevajo samo neposredne naložbe banke v kapital in podrejeni dolg.

2.

naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe navedene pod 1. te točke, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavke pod 1. in 2. te točke.

Pri tem se upoštevajo naložbe banke v kapital bank in drugih finančnih organizacij, ki posamično ne presegajo 10% kapitala drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, torej tistih, ki niso zajete pod 1. te točke. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom banke. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala banke pred odštetjem postavke pod 1., je odbitna postavka pod 2. te točke.

Delnice drugih bank oziroma finančnih organizacij iz prvega odstavka pod 2. te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, se ne štejejo kot naložbe v kapital pod 2. te točke.

Naložbe banke v delnice borze in klirinško depotne družbe se ne štejejo med odbitno postavko pod 2., ker so v skladu z določili zakona zajete pod 3. te točke.

3.

nelikvidna sredstva, ki so navedena v drugem odstavku 66. člena zakona, razen tistih naložb banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, ki so že odbitna postavka pod 1. te točke.

5.

2. Ne glede na določila 5.1. točke 1., 2. in 3. se kapitalske naložbe, ki jih je banka pridobila začasno namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe, prva tri leta po pridobitvi ne štejejo med odbitne postavke po 5. točki sklepa.

6. Podrejeni dolžniški instrumenti (hibridni instrumenti in podrejeni dolg)

6.

1. Skupne lastnosti

V izračun kapitala se lahko vključijo tudi druge sestavine, to so podrejeni dolžniški instrumenti, ki morajo ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje izpolnjevati v tej točki navedene splošne pogoje in posebne lastnosti oziroma značilnosti, ki se zahtevajo posebej za hibridne instrumente in posebej za podrejeni dolg.

V izračun kapitala se šteje le vplačani znesek podrejenih dolžniških instrumentov.

Za hibridne instrumente in podrejeni dolg veljajo določbe o podrejenosti, ki morajo zagotavljati, da v likvidaciji ali v stečaju od banke noben podrejeni upnik ne prejme ali obdrži kakršnegakoli zneska iz naslova hibridnega instrumenta ali podrejenega dolga, vse dokler niso izplačani oziroma ni zagotovljeno plačilo vsem ostalim upnikom.

Vsak pravni posel oziroma vsak akt, ki kakorkoli ureja odnose med upnikom oziroma vlagateljem in banko mora imeti izrecno navedene pogoje, ki zagotavljajo, da so terjatve upnikov iz teh pogodb (podrejeni upniki) v celoti podrejene v odnosu do drugih upnikov in lastnosti posameznih instrumentov, kot so navedene v tem poglavju.

6.

2. Hibridni instrumenti

Hibridni instrumenti se zaradi svojih specifičnih lastnosti zaščite, ki jo nudijo vlagateljem, ker imajo lastnosti tako kapitala kot običajnega dolga, uvrščajo najbliže delniškemu kapitalu.

Sem štejejo vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje, lastnosti oziroma značilnosti:

1.

so z nedoločenim rokom zapadlosti;

2.

niso zavarovani, so vplačani in glede izplačila ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni vsem ostalim dolžniškim instrumentom; to je čistim dolžniškim instrumentom (obveznostim do navadnih upnikov) in podrejenemu dolgu iz 6.3. in 6.4. točke tega sklepa;

3.

so na voljo banki, oziroma ima le-ta z njimi pravico prosto razpolagati v primeru kritja izgube v času rednega poslovanja, kakor tudi ob stečaju oziroma likvidaciji;

4.

se posebej izkazujejo v knjigovodskih evidencah, njihova višina je potrjena s strani uprave banke in so predhodno predloženi v pregled Banki Slovenije;

5.

ne morejo biti vnovčeni na prinosnikovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Banke Slovenije;

Banka Slovenije ne bo izdala soglasja za izplačilo prej kot 5 let in en dan po vpisu in če nima dokazila ali potrditve, da bo banka tudi po tem izplačilu dosegala potrebno višino kapitala in kapitalske ustreznosti.

6.

banka mora imeti možnost, da zadrži izplačilo obresti ali dividend iz naslova teh instrumentov, vendar le v primeru, da banka v tem obdobju ni izkazala dobička in/ali izplačala dividend;

7.

Banka Slovenije lahko zahteva tudi spremembo teh instrumentov v navadne ali nekumulativne prednostne delnice, če je ogrožena solventnost banke in če lastniki banke ne zagotovijo vplačila dodatnega kapitala.

6.

3. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I

Podrejeni dolg šteje med sestavine dodatnega kapitala zaradi svojih specifičnih lastnosti z vnaprej znanim rokom zapadlosti in sposobnosti pokrivanja izgub v primeru stečaja ali likvidacije banke.

Za vključitev v dodatni kapital I mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:

1.

upošteva se samo polno plačane zneske, ki niso zavarovani;

2.

iz pravnega akta oziroma posla mora biti razvidno, da so ti instrumenti ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni čistim dolžniškim instrumentom in niso izplačani prej, dokler niso izplačane vse (nepodrejene) obveznosti do navadnih upnikov;

3.

je razpoložljiv za kritje izgube banke šele ob stečaju oziroma likvidaciji in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke;

4.

pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 5 let in en dan;

Če rok zapadlosti ni določen, je dolg lahko izplačan le v primeru, da je podano 5-letno predhodno obvestilo Banki Slovenije, ali v primeru predhodno pridobljenega soglasja Banke Slovenije. Banka Slovenije lahko da soglasje, če je zahteva dana na iniciativo izdajatelja in če ni ogrožena solventnost banke ali spoštovanje drugih zahtev in omejitev;

5.

sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom;

Ne glede na prejšnji odstavek lahko daje pogodba izdajatelju podrejenega dolga možnost predčasnega izplačila dolga (call-opcija), ki ob neuresničitvi (neizvršitvi call-opcije) pripelje do pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up klavzula). Predčasno izplačilo dolga (izvršitev call-opcije) ne more biti uresničeno prej kot v petih letih od sklenitve pogodbe in je možno le ob pridobitvi predhodnega soglasja Banke Slovenije.

6.

obseg vključevanja v kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njihovega dospetja.

Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je več kot pet let pred dnevom prvega ali celotnega izplačila dolžniškega instrumenta, se upošteva celotni znesek vplačanega dolžniškega instrumenta. Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, pa se za ta del zneska upošteva 20% diskont, v primeru manj kot štiri leta in več kot 3 leta se upošteva 40% diskont. Če pa preostaja do datuma izplačila eno leto ali manj kot eno leto, pa se upošteva 100% diskont, torej ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.

Pri instrumentih iz drugega odstavka pete alinee te točke, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in porasta obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I odvisen od višine pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up). Če porast obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20% kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. V primeru, ko je v pogodbi predvideni porast obrestne mere večji od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20% kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma možnega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve call-opcije.

6.

4. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital II

Za vključitev v dodatni kapital II mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:

1.

upošteva se samo polno plačane zneske;

2.

pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 2 leti in en dan;

3.

sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom, če izplačila ne odobri Banka Slovenije;

4.

niti glavnica niti obresti iz naslova teh instrumentov ne morejo biti izplačane, če bi tovrstno izplačilo povzročilo zmanjšanje kapitala banke pod višino njenih predpisanih kapitalskih zahtev.

Banka mora nemudoma obvestiti Banko Slovenije o vseh izplačilih iz naslova podrejenih dolžniških instrumentov iz 6.4. točke, če kapital banke pade pod 120% njenih kapitalskih zahtev.

III. BANČNE POSTAVKE IN POSTAVKE TRGOVANJA

7. Razmejevanje postavk trgovanja od drugih postavk

7.

1. Banka mora za namen ugotavljanja kapitalskih zahtev za kreditno, valutno in tržna tveganja razmejiti postavke trgovanja od bančnih postavk glede na njihovo naravo in namen pridobitve oziroma posedovanja. Namen pridobitve finančnega instrumenta mora biti znan pred njegovo dejansko pridobitvijo.

7.

2. Postavke trgovanja po tem sklepu vključujejo:

1.

pozicije banke v finančnih instrumentih, katerih imetnik je banka in jih je pridobila z namenom ponovne prodaje zaradi uresničitve dejanske ali pričakovane pozitivne razlike med ceno prodaje in ceno nakupa na kratek rok ali zaradi drugih sprememb v obrestnih merah in ostalih cenah;

2.

bilančne izpostavljenosti banke v finančnih instrumentih iz prve alinee te točke, ki izvirajo iz poslov v svojem imenu za tuj račun;

3.

izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prvih in nadaljnjih javnih prodaj z obveznostjo odkupa;

4.

izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz neporavnanih terjatev iz poslov trgovanja (brezplačne izročitve, predujmi, OTC izvedeni finančni instrumenti), sklenjenih tako za svoj kot za tuj račun;

5.

izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb o prodaji in povratnem odkupu ter o posoji finančnih instrumentov in iz sklenjenih pogodb o odkupu in povratni prodaji ter o izposoji finančnih instrumentov;

6.

pozicije banke, nastale zaradi zaščite pred tveganji v zvezi s postavkami iz tržne knjige;

7.

druge izpostavljenosti, ki izvirajo iz postavk od prve do šeste alinee te točke, zlasti pa provizije, kritja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, obresti in dividende.

Pozicija banke je obseg njenih terjatev ali obveznosti v zvezi s trgovanjem s finančnimi instrumenti. Dolga pozicija je imetniška oziroma nakupna pozicija, kratka pozicija pa dolgovana oziroma prodajna pozicija v zvezi s trgovanjem s finančnimi instrumenti.

Finančni instrumenti po tem sklepu so vrednostni papirji iz 3. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljevanju: ZTVP-1), izvedeni finančni instrumenti iz 6. člena ZTVP-1 in drugi finančni instrumenti.

Pogodbe o prodaji in povratnem odkupu so pogodbe, pri katerih banka proda finančne instrumente z obveznostjo odkupiti iste finančne instrumente ali finančne instrumente z enakimi lastnostmi po dogovorjeni ceni na dogovorjeni dan v prihodnosti.

Pogodbe o odkupu in povratni prodaji so pogodbe, pri katerih banka kupi finančne instrumente z obveznostjo prodati nazaj iste finančne instrumente ali finančne instrumente z enakimi lastnostmi po dogovorjeni ceni na dogovorjeni dan v prihodnosti.

Pri posoji finančnih instrumentov gre za transakcije, kjer banka posodi finančne instrumente ob pridobitvi ustreznega zavarovanja in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne finančne instrumente na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo banke.

Pri izposoji finančnih instrumentov gre za transakcije, pri katerih si banka izposodi finančne instrumente ob izročitvi ustreznega zavarovanja in kjer se banka zaveže vrniti enakovredne finančne instrumente na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo posojevalca.

7.

3. Banka uvrsti vse svoje knjigovodske postavke med bančne postavke in postavke trgovanja na podlagi računovodskih standardov oziroma drugih objektivnih kriterijev, ki jih mora dosledno uporabljati.

Vse postavke, ki jih banka ne more uvrstiti med postavke trgovanja v skladu s prvim odstavkom te točke, se štejejo kot bančne postavke.

7.

4. Pozicije v finančnih instrumentih se za namen izračunavanja kapitalskih zahtev za tržna tveganja vrednotijo dnevno po tekočih tržnih cenah (marking to market). Če obstaja uradni enotni tečaj borze, se kot tekoča tržna cena upošteva enotni tečaj, sicer pa cena zapiranja pozicije oziroma izpostavljenosti. Kratke (prodajne) pozicije oziroma izpostavljenosti se vrednotijo po zadnji ponujeni prodajni ceni, dolge (imetniške, nakupne) pozicije oziroma izpostavljenosti pa po zadnji ponujeni nakupni ceni. Če tržna cena ne obstaja, lahko banka za vrednotenje pozicij uporablja ustrezne cenovne modele (marking to model), sicer pa mora vrednotiti postavko v skladu z računovodskimi standardi oziroma priporočili računovodske stroke in predpisi Banke Slovenije.

IV. KAPITALSKE ZAHTEVE IN KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI BANKE

8. Minimalni kapital banke

Kapital vsake banke mora vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in druga tveganja ter kapitalskih zahtev za prekoračena stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.

Kot druga tveganja se po tem sklepu štejejo tržna tveganja in valutna tveganja.

Tržna tveganja vključujejo:

1.

posebno in splošno tveganje spremembe cen finančnih instrumentov,

2.

tveganje neizpolnitve nasprotne stranke,

3.

tveganje spremembe cen blaga,

4.

tveganje preseganja velikih izpostavljenosti iz naslova postavk trgovanja.

9. Kapitalske zahteve za kreditno, valutno in tržna tveganja

9.

1. Banke morajo izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova bančnih postavk, za valutno tveganje iz naslova bančnih postavk in postavk trgovanja ter za tržna tveganja iz naslova postavk trgovanja.

9.

2. Bankam, katerih skupna neto pozicija v tuji valuti ne dosega 2% kapitala, ni potrebno zagotavljati posebej kapitala za valutno tveganje.

9.

3. Bankam ni potrebno izračunavati in izpolnjevati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, kadar sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

a)

posli trgovanja banke ne presegajo običajno 5% in nikoli 6% njenega celotnega poslovanja;

b)

skupna pozicija iz postavk trgovanja banke ne presega običajno EUR 15 mio in nikoli EUR 20 mio;

Pri izračunu deleža, ki ga posli trgovanja predstavljajo v celotnem poslovanju banke, celotno poslovanje pomeni vsoto bilančnega in tveganega zunajbilančnega poslovanja. Dolge in kratke pozicije se seštevajo ne glede na njihov predznak.

9.

4. Banke, ki so v skladu z 9.3. točko oproščene izpolnjevanja kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno in valutno tveganje za vse postavke, tako bančne postavke, kot postavke trgovanja. Zagotoviti morajo stalno kontrolo nad obsegom svojih poslov trgovanja in o morebitnem preseganju pragov iz 9.3. točke takoj obvestiti Banko Slovenije. Če preseganje ni zgolj začasne narave, banke izračunavajo kapitalsko zahtevo za tržna tveganja od datuma, ki ga določi Banka Slovenije.

10. Količnik kapitalske ustreznosti