TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi iz razloga po drugi alineji 110. člena ZDR-1. V odpovedi mu je očitala hujšo kršitev obveznosti, določenih v 36. in 37. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je sicer presodilo, da je tožnik kršil 36. in 37. člen ZDR-1, do obstoja tega drugega odpovednega razloga pa se ni opredelilo (ker je ugotovilo že prvi odpovedni razlog). Presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker tožene stranke ni obvestil, da se na delo in z dela ne vozi s kraja bivanja pa je pavšalna, saj se je tudi sodišče druge stopnje osredotočilo na obstoj odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ta dejstva pa ne zadoščajo za preizkus pravilne uporabe materialnega prava glede obstoja odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1: za razliko od opredelitve v prvi alineji prvega odstavka (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je odpovedni razlog po drugi alineji podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti, v sodbi sodišča druge stopnje niso navedena, obenem pa so ob dopuščanju možnosti, da tožnik ni niti pomislil na notifikacijsko dolžnost tudi lahko sporna.