TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se v točki III in IV izreka na novo glasi:

"III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 3.404,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške sodnega izvedenca v znesku 1.410,99 EUR na račun Delovnega sodišča v Kopru, št. 01100-6370501320."

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zmotno je zavzemanje tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da tožnica za svoje navedbe o trpinčenju ni predložila svojih zapisov o ravnanjih, ki jih je doživljala kot trpinčenje. Predložitev t. i. dnevnika mobinga ni bistvena, saj z njim tožnica ne more dokazovati dejstev, ki jih sama navaja, tovrsten dnevnik predstavlja namreč le del njene trditvene podlage. Na podlagi obširno izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila ravnanja direktorja tožene stranke in njegovo obnašanje oziroma komunikacija do tožnice takšna, da so ustrezala definiciji trpinčenja na delovnem mestu, kot je to opredeljeno v četrtem odstavku 7. člena ZDR-1.

Pritožbeni očitek tožnice, da sodišče prve stopnje pri prisoji višine odškodnine ni upoštevalo njene kaznovalne narave, ni utemeljen. Niti 8. člen ZDR-1 niti pravo EU, na katerem temelji, ne dajeta podlage za golo kaznovanje delodajalca oziroma kaznovalno odškodnino.