TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Organ za BPP je pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, katerega vrednosti se ne šteje kot tožnikovo premoženje, upošteval (glede na podatke potrdila upravne enote) pet oseb, ki imajo na naslovu tožnikovega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, zato je v skladu z določbo 14. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem o površinskih normativih ter določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre štel, da je primerno stanovanje za tožnikovo družino s površino 150 m2. Navedeno površino je primerjal s površino tožnikovega stanovanja ter ugotovil presežek stanovanjske površine v izmeri 18,85 m2, ki ga je v skladu z zakonom štel kot tožnikovo premoženje, in katerega vrednost je ugotovil v višini 18.051,51 EUR (upoštevaje pri tem vrednost navedene stavbe v višini 323.394 EUR), ki presega premoženjski cenzus 13.780 EUR iz petega odstavka 152. člena ZUJF.

Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na hipoteko na predmetni nepremičnini. V določbah ZSVarPre, po katerih se ugotavlja finančni položaj prosilca, ni podlage za razlago, da se s hipoteko obremenjene nepremičnine ne upošteva kot premoženje prosilca ali da se s hipoteko obremenjeno nepremičnino kot premoženje prosilca upošteva drugače.