TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna v roku 60 dni izprazniti hišo na naslovu A. in jo prosto svojih stvari izočiti v posest tožeči stranki.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki nadomestilo za uporabo stanovanjske hiše na naslovu A. v višini:

- 320,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2022 dalje do plačila,

- 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022 dalje do plačila,

- 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2022 dalje do plačila,

- 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2022 dalje do plačila,

- 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2022 dalje do plačila in

- 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2022 dalje do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 66,11 % stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti 33,89 % stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, ki bodo vsi odmerjeni s posebnim sklepom.“

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni v korist proračuna Republike Slovenije povrniti pritožbene stroške tožene stranke v znesku 22,54 EUR s plačilom na račun Okrožnega sodišča na Ptuju št. 01100-6370422459, sklic 00 100-416-2022, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Res je sicer, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD), kar pomeni, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma. Vendar v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dedovanju rešuje predvsem vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. To pomeni, da je bistvo sklepa o dedovanju predvsem v določitvi dedičev zapustnikovega premoženja in ne toliko v njegovi podrobni specifikaciji; če sporno premoženje v zapuščinskem postopku ni bilo obravnavano in s sklepom o dedovanju ni zaobseženo, lahko stranka pozneje v pravdi uveljavlja zahtevek (ali ugovor), da določena nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, to pa lahko predstavlja novo najdeno premoženje, glede katerega je mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju po 221. členu ZD, četudi je sodelovala v zapuščinskem postopku in za to premoženje vedela.